Predlagatelji želijo spremeniti tudi ureditev volitev v krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Občinam bi znova omogočili oblikovanje več volilnih enot, saj menijo, da sedanja ureditev daje prednost bolj naseljenim območjem in zmanjšuje zastopanost manjših naselij.
Pri vprašanju volilne pravice državljanov tretjih držav zagovorniki sprememb poudarjajo, da bi morala biti pravica odločanja o sestavi občinskih svetov in izbiri županov vezana na slovensko državljanstvo. Po njihovem mnenju imajo tujci možnost pridobiti državljanstvo, s tem pa tudi vse politične pravice.
V SDS, NSi, SLS, Fokusu in Resnici menijo, da bi sprememba zmanjšala možnosti političnih zlorab in vplivanja na izide lokalnih volitev, predvsem v manjših občinah.
Predlogu ostro nasprotujejo v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Opozarjajo, da gre za ljudi, ki v Sloveniji zakonito živijo, delajo, plačujejo davke in sodelujejo v lokalnem okolju. Po njihovem mnenju predlagatelji niso predstavili prepričljivih razlogov za odvzem volilne pravice.
Janja Sluga iz Gibanja Svoboda je opozorila, da predlog državljanom tretjih držav priznava številne obveznosti in odgovornosti, ne pa tudi možnosti soodločanja v skupnosti, kjer živijo. Podobno je Nataša Sukič iz Levice ocenila, da gre za zmanjševanje političnih pravic, ter napovedala ustavno presojo zakona, če bo sprejet.
V SD medtem opozarjajo tudi na čas sprejemanja sprememb. Po njihovem mnenju ni primerno spreminjati temeljnih pravil volilnega sistema le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami.
Razprava v državnem zboru se nadaljuje, o predlogu pa bodo poslanci odločali po končani obravnavi.