Država po novem pričakuje 15,6 milijarde evrov prihodkov, kar je za 2,1 odstotka manj od sprva načrtovanega. Znižanje naj bi bilo posledica manjšega priliva od davka na dohodke pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost.
Na drugi strani se proračunska poraba zvišuje za približno 500 milijonov evrov na skupno 17,7 milijarde. Glavni razlogi so višji stroški dela v javnem sektorju, povečanje izdatkov za pokojninsko in zdravstveno blagajno ter več sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb in kompenzacije za Termoelektrarno Šoštanj. Več denarja bo namenjenega tudi obrambi.
Sredstva za izplačilo zimskega dodatka zaposlenim v javnem sektorju, ki jih v predlogu ni, naj bi zagotovili s prerazporeditvami znotraj obstoječega proračuna, tako kot letos.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je opozoril, da se Slovenija oddaljuje od ciljev srednjeročnega načrta za konsolidacijo javnih financ. Po njegovih besedah tekoča poraba narašča hitreje kot gospodarska rast, predvsem zaradi povišanja plač v javnem sektorju.
Tudi državni svet do predloga ni naklonjen. Svetnik Mitja Gorenšček je ocenil, da vlada ne zna nadzorovati proračunske porabe glede na razpoložljive prihodke. Opozarja, da je dodatno zadolževanje v trenutnih gospodarskih razmerah neodgovorno.
Sejo odbora, na kateri opozicijski poslanci niso sodelovali, so nadaljevali z obravnavo predloga proračuna in zakona o njegovem izvrševanju. Po dogovoru z združenji občin naj bi občine v prihodnjih dveh letih prejele višjo povprečnino, kot je bilo sprva načrtovano.
Boštjančič: Leta 2026 nižji prihodki, božičnica iz prerazporeditev
Vlada je pripravila predlog sprememb proračuna za leto 2026, po katerem bodo prihodki nižji, poraba pa večja kot doslej predvideno. Finančni minister Klemen Boštjančič je na seji odbora za finance pojasnil, da bo manko med prihodki in odhodki znašal 2,1 milijarde evrov, kar predstavlja 2,9 odstotka BDP.
