Na ministrstvu navajajo, da pavšalne cene niso dokončna rešitev, temveč prehodni ukrep, namenjen lažjemu prehodu v nov sistem. Temeljijo na metodološkem okviru in sodelovanju s strokovno javnostjo ter izvajalci. Veljale bodo do uvedbe sistema beleženja dejansko opravljenih storitev, ki ga morajo izvajalci vzpostaviti do septembra.
Po podatkih ministrstva odstopanja od prvotnih finančnih ocen niso tolikšna, kot se pojavlja v javnosti. Namesto predvidenih 28 milijonov evrov mesečno je bilo v prvem mesecu izplačanih okoli 40 milijonov evrov, kar pomeni približno tretjino več od projekcij. Na višji znesek so vplivali večje število uporabnikov, spremembe v strukturi upravičencev in dodatna izplačila.
V sistem dolgotrajne oskrbe je trenutno vključenih več kot 30 tisoč ljudi, največ v institucionalnem varstvu. Po navedbah ministrstva so se stroški bivanja in prehrane za uporabnike v številnih primerih znižali.
Ministrstvo poudarja, da so sredstva namenjena plačam zaposlenih, materialnim stroškom, storitvam oskrbe ter amortizaciji opreme in infrastrukture. Sistem naj bi tako omogočal stabilno izvajanje storitev.
Razvrščanje uporabnikov v posamezne kategorije ostaja v pristojnosti izvajalcev in njihovih strokovnih služb. Ministrstvo pri tem ne posega v posamezne odločitve, je pa izvajalce pozvalo k dodatnim pojasnilom glede morebitnih sprememb kategorij tik pred uvedbo sistema.
O morebitnih spremembah višine pavšalnih cen bo odločeno na podlagi zbranih podatkov in analiz. Ministrstvo poudarja, da mora višina plačil odražati dejanske stroške in zagotavljati nemoteno izvajanje storitev.