Po 34 letih izbrisani še vedno brez celovite ureditve pravic

Mineva 34 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Slovenije. Med njimi je bilo 5.360 otrok. Nevladne organizacije in iniciativa izbrisanih opozarjajo, da številni posamezniki in njihove družine še danes nimajo urejenega pravnega statusa ter dostopa do pravic.

Po 34 letih izbrisani še vedno brez celovite ureditve pravic

V Amnesty International Slovenije, na Mirovnem inštitutu ter v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov Slovenije so ob obletnici poudarili, da je bil izbris namerno dejanje brez ustrezne zakonske podlage. Posamezniki so bili po njihovih navedbah izključeni iz pravnega in socialnega sistema, posledice pa so trajne.

V skupnem sporočilu so zapisali: »Izbrisani niso bili zgolj številke, bili so in so še vedno sosedje, prijatelji, delavke in delavci, starši in otroci.« Opozarjajo na izgubo statusa, omejen dostop do zdravstvenega varstva, socialne zaščite ter drugih temeljnih pravic.

Kljub preteklim odločitvam sodišč in posameznim ukrepom po njihovih navedbah večina krivic še vedno ni odpravljena. Nekateri izbrisani in njihovi družinski člani naj bi v Sloveniji še vedno živeli brez urejenega pravnega statusa.

Organizacije pristojne pozivajo k celoviti pravni ureditvi, ki bi brez časovnih omejitev omogočila povrnitev zakonitega statusa in odpravo posledic izbrisa. Zavzemajo se tudi za ureditev položaja potomcev izbrisanih ter vključitev tematike izbrisa v učne načrte osnovnih in srednjih šol.

Ob obletnici so pripravili peticijo za sprejem zakona, ki bi omogočil dokončno ureditev statusa. Organizirajo tudi več dogodkov in pogovornih večerov, namenjenih razpravi o posledicah izbrisa, širših vprašanjih migracijske politike ter položaju manjšin.

»Pravica ne zastara – in odgovornost države prav tako ne. Zato zahtevamo dokončno, celovito in pravično popravo krivic,« so zapisali.