Ugovor mora vsebovati konkretno opisane nepravilnosti. Državna volilna komisija jih lahko ugotavlja tudi po uradni dolžnosti. V primeru ugotovljenih napak jih mora volilni organ odpraviti v treh dneh, če pa to ni mogoče, lahko DVK delno ali v celoti razveljavi glasovanje ter določi datum ponovnega.
Do zdaj je bilo po spremembi zakona izvedenih več referendumov. Po posvetovalnih glasovanjih junija 2024 je Vili Kovačič vložil ugovor zaradi hkratne izvedbe z evropskimi volitvami, vsebine vprašanj in zmanjšanja števila volišč. DVK je vse ugovore zavrnila, saj niso bili skladni z zakonsko določenimi razlogi za ugovor.
Po zakonodajnem referendumu maja letos je DVK prejela šest ugovorov. Trije so se nanašali na posebne oblike glasovanja, a so jih zavrnili kot neutemeljene zaradi zamud ali neizpolnjevanja pogojev. Dva ugovora sta opozorila na nepravilnosti na voliščih – v enem primeru jih niso potrdili, v drugem pa so ugotovili neveljavno glasovnico in sami popravili izid. Tudi Kovačičev ugovor o kampanji so zavrnili kot vsebinsko neustrezen.
Volivci se lahko v 15 dneh po objavi izida v uradnem listu pritožijo na vrhovno sodišče. To velja tudi, če za nepravilnosti izvejo po izteku roka za ugovor DVK. Če gre za sklep DVK o razveljavitvi glasovanja, lahko vsak volivec vloži tožbo zaradi kršitev zakona ali napačne ugotovitve dejanskega stanja. Tožba zadrži izvršitev sklepa.
Vrhovno sodišče odloča nujno in po glavni obravnavi. Če nepravilnosti ne vplivajo na izid ali niso prizadele poštenosti, tožbo zavrne. Če pa ugotovi nasprotno, lahko delno ali v celoti razveljavi glasovanje in odredi ponovno. V določenih primerih lahko DVK naloži sprejem novega akta o izidu. Odločitev vrhovnega sodišča je dokončna in brez možnosti pritožbe.