Ena od novosti je zimski dodatek v višini 150 evrov, ki ga bo letos decembra prejelo več kot 650.000 upokojencev in več kot 11.000 brezposelnih delovnih invalidov. S tem dodatkom se prvič sistemsko uvaja podpora v zimskih mesecih.
Med pomembnimi ukrepi, ki bodo začeli veljati že prihodnje leto, so višje invalidske pokojnine, višja zagotovljena starostna in invalidska pokojnina (785 evrov), izboljšane odmere vdovskih in družinskih pokojnin ter višji odmerni odstotek za vsakega otroka. Reforma prinaša tudi možnost uveljavljanja dodatkov za skrb za otroke in služenje vojaškega roka, brez omejitev glede števila otrok ali trajanja starševske skrbi.
Invalidske pokojnine bodo po novem odmerjene v višini najmanj 44 odstotkov pokojninske osnove, do leta 2029 pa najmanj 50 odstotkov. Zavarovancem se bo pokojninska osnova izračunavala na bolj pravičen način – ne bo se več upoštevalo obdobij dijaškega ali študentskega dela, delne zaposlitve zaradi skrbi za otroke in let s kratko zavarovalno dobo.
Poseben poudarek reforma namenja tistim, ki imajo dolgo delovno dobo. Po novem bo pokojninska doba brez dokupa nad 40 let vrednotena bolj ugodno, dodatno bo ovrednoteno tudi obdobje po nastopu invalidnosti do 67. leta starosti.
Ohranja se možnost upokojitve brez odbitkov po 40 letih pokojninske dobe, starostna meja za upokojitev pa se bo postopno višala. Obenem se bo zvišal tudi odmerni odstotek, ki bo do leta 2035 dosegel 70 odstotkov, medtem ko trenutno znaša 63,5 odstotka.
Za bolj pravičen izračun pokojnin bo podaljšano obdobje za izračun osnove – iz zdajšnjih 24 najboljših zaporednih let se bo postopoma prešlo na obdobje 40 let, pri čemer se bo odštelo pet najslabših let.
Sprememba prinaša tudi novo formulo za usklajevanje pokojnin, ki bo do leta 2035 upoštevala enak delež rasti plač in inflacije (50 : 50), s čimer naj bi se zagotovila bolj uravnotežena rast pokojnin.
Kot poudarjajo predstavniki vlade, med njimi tudi minister Luka Mesec, je reforma nastala s soglasjem ključnih družbenih partnerjev in ima podporo sindikatov, delodajalcev, upokojencev in mladih. Namenjena je dolgoročni vzdržnosti sistema, večji socialni varnosti ter pravičnejšemu vrednotenju dela skozi celotno življenjsko obdobje.