Po njihovih navedbah dostopnost ni nedosegljiv cilj, temveč vprašanje pripravljenosti in upoštevanja potreb vseh uporabnikov. Med pomembnimi prilagoditvami izpostavljajo dostopne spletne strani in aplikacije, naprave z otipljivimi oznakami, zvočno podporo ter jasne in razumljive uporabniške vmesnike.
Opozarjajo tudi na pomen prilagoditev v javnem prostoru. Za slepe in slabovidne so pomembni zvočni semaforji, taktilne vodilne poti, jasno označeni robovi stopnic in pločnikov ter zvočne napovedi na postajališčih in v javnem prometu. Plačilni terminali, bankomati in drugi samopostrežni avtomati naj omogočajo samostojno uporabo z ustreznimi oznakami in zvočnim vodenjem.
V zvezi poudarjajo, da tehnološke rešitve same po sebi niso dovolj. Pomembna ostaja tudi človeška pomoč, zato izpostavljajo vlogo osebne asistence, ki mnogim omogoča večjo samostojnost. Ob tem opozarjajo, da takšna podpora še vedno ni dostopna vsem slepim in slabovidnim.
Slepi in slabovidni si po njihovih besedah ne želijo posebne obravnave, temveč enake možnosti za življenje, delo in sodelovanje v družbi. Teden slepih in slabovidnih zato namenjajo ozaveščanju o ovirah, hkrati pa spodbujajo razmislek o tem, kako lahko dostopnost postane običajen del vsakdanjega okolja.
V okviru tedna bodo potekale tudi različne dejavnosti. Kranjsko in ljubljansko medobčinsko društvo slepih in slabovidnih pripravljata tradicionalno družabno srečanje za slepe, slabovidne in njihove družinske člane, ki bo v soboto na Okroglem.