V skupnosti opozarjajo, da je bila ključna predpostavka finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po kateri naj bi bilo v najvišje kategorije uvrščenih 32 odstotkov uporabnikov, napačna. Po njihovih podatkih delež najzahtevnejših uporabnikov že vrsto let presega polovico in se giblje med 55 in 60 odstotki, v zadnjih letih pa še narašča. Pri zdravstveni negi najzahtevnejša kategorija zajema skoraj 80 odstotkov stanovalcev.
Poudarjajo, da razvrščanja ob uvedbi novega sistema niso izvajali domovi, temveč pristojni centri za socialno delo. Tudi novi uporabniki so po njihovih navedbah večinoma uvrščeni v najvišje kategorije že ob vstopu v sistem.
Ostro nasprotujejo tudi zniževanju pavšalov za dolgotrajno oskrbo brez vnaprej določene metodologije. Ocenjujejo, da takšne odločitve ogrožajo dostopnost storitev, kakovost oskrbe in finančno stabilnost sistema. Po njihovem mnenju problem ni pomanjkanje sredstev, temveč neučinkovitost sistema, saj številni uporabniki do storitev sploh ne pridejo.
V skupnosti opozarjajo na zapletenost postopkov in dolgotrajno odločanje, zaradi česar uporabniki pogosto plačujejo storitve po starejšem sistemu, pravic iz novega pa ne morejo uveljaviti. Takšno stanje po njihovem mnenju povečuje neenakost in dodatno obremenjuje uporabnike.
Zavračajo tudi očitke o ustvarjanju dobičkov. Pojasnjujejo, da izvajalci delujejo v reguliranem okolju, kjer presežke porabijo za izvajanje dejavnosti, sredstva na računih pa so namenjena tekočemu poslovanju in prihodnjim obveznostim.
Ob tem opozarjajo, da primerjave cen med starim in novim sistemom niso ustrezne, saj prejšnje cene niso odražale dejanskih stroškov. Današnje cene po njihovih besedah pomenijo približevanje realnim stroškom, ki omogočajo stabilno izvajanje oskrbe.
Skupnost od države zahteva pripravo jasne metodologije za določanje cen ter takojšen interventni zakon. Ta naj pospeši odločanje, uredi financiranje v prehodnem obdobju in odpravi administrativne ovire, ki zavirajo dostop do storitev. Opozarjajo tudi na kadrovske težave v domovih za starejše, ki bi se ob nadaljnjih finančnih posegih lahko še poglobile.