De Moraes je odločitev utemeljil s tem, da sta Bolsonaro in njegov sin Eduardo spodbujala sovražna dejanja proti državi. Nekdanji predsednik, ki mu grozi do 40 let zapora, je ukrepe označil za največje ponižanje.
Obtožbe se nanašajo na obdobje po porazu na predsedniških volitvah leta 2022, ko so privrženci skrajno desnega politika napadli vladne ustanove v Brasilii, podobno kot privrženci Donalda Trumpa leta 2021 napadli ameriški kongres v Washingtonu.
Tožilci trdijo, da bi načrt za prevzem oblasti uspel, če bi Bolsonaro prejel podporo vojske. O njegovi usodi odloča petčlanski senat, sodni postopek pa se bliža koncu.
ZDA so se v dogajanje vmešale z gospodarskimi pritiski. Donald Trump je Bolsonarov pregon označil za politično gonjo in napovedal 50-odstotne carine na brazilski uvoz. Grozil je tudi z dodatnimi ukrepi, če bo Brazilija odgovorila z lastnimi carinami. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je Trumpove besede označil za izsiljevanje in sporočil, da Brazilija ne bo popuščala pritiskom.