Kot desetletnik je Amos ob koncu tedna igral dve tekmi – v soboto kot vezist, v nedeljo kot vratar za Crewe. Ko je klub izgubil zaupanje vanj, je ostal zvest lokalni ekipi Bollington United. Na odločilni tekmi sezone je moral stopiti v vrata, a so se njegovi starši izgubili na poti. Edino, kar jim je ostalo, je bila vizitka očeta enega od igralcev. »Poklicali smo številko na tej vizitki za čiščenje oken in počasi so nas po telefonu usmerili, kam naj gremo,« je povedal Amos za Flashscore.si.
Na igrišče je prispel tik pred začetkom, ubranil svojo mrežo, zadel z enajstmetrovke in prispeval k zmagi s 3:2. Po tekmi je oče le namignil: »Si videl tipa z rdeče-belim dežnikom? To je bil skavt Manchester Uniteda. Želi, da greš tja na preizkušnjo.«
V klubu je napredoval in se znašel v družbi svojih vzornikov. »Bil sem star 18 let, vsi moji idoli so bili tam. Van der Sar je bil odličen, zelo odprt. Res mi je pomagal,« se spominja. Priložnosti je dobival predvsem pod vodstvom sira Alexa Fergusona. »Dal mi je pokalne tekme, ko se mu je zdelo, da si jih zaslužim. Vedno sem vedel, da bom dobil priložnost, če bom dan za dnem počel prave stvari.«
Čeprav se je po odhodu iz Uniteda preizkusil v več klubih in ligah, tudi v tujini, danes svojo kariero vidi drugače: »Gledano nazaj, ko je Ferguson zapustil klub, bi moral tudi jaz oditi.«
Zgodba Bena Amosa je opomnik, da se lahko usoda športnika obrne zaradi najmanjših stvari – enega telefonskega klica, ene pravočasne enajstmetrovke in enega rdeče-belega dežnika.