V ospredje prihaja zamisel o tako imenovani »super stezi«, ki naj bi bila kar 20 odstotkov hitrejša od zdajšnjih olimpijskih površin. Avtorica te zamisli je sprinterka Alvina Chen iz Hongkonga. Pametna steza, ki jo preučuje Svetovna atletika, naj bi prinesla hitrejše čase in večji spektakel. Zaradi tega bi lahko najhitrejši šprinterji prihodnosti zlahka tekli pod devetimi sekundami.
Čeprav gre še vedno za pilotni projekt, ki ni v celoti potrjen, bi njegova uresničitev pomenila, da Boltovi rekordi ne bi več veljali za vrhunski standard človeških zmogljivosti. Svetovna atletika projekt podpira kot del vizije razvoja in modernizacije športa, kar pa med številnimi športniki in navijači sproža tudi pomisleke o primerljivosti dosežkov skozi zgodovino.
Bolt se je s podobnim razočaranjem že srečal v preteklosti, ko so mu zaradi dopinške kršitve soigralca Nesta Carterja odvzeli olimpijsko zlato medaljo iz štafetnega teka 4x100 metrov v Pekingu 2008. »Kaj še lahko storim?« je takrat priznal razočaran Bolt, a obenem poudaril, da to ne zmanjša njegovega dosežka v individualnih disciplinah.
Jamajčan je ostal sinonim za hitrost, slog in karizmo. Njegovi nastopi so navduševali svet in mu prinesli več kot 14 milijonov sledilcev na Instagramu ter status vzornika generacijam mladih športnikov.
Če bo prišlo do sprememb, bi lahko njegov naziv »najhitrejši človek na svetu« pripadel nekomu drugemu. Eden glavnih kandidatov za to je Noah Lyles, ki velja za enega najhitrejših šprinterjev sedanjosti in že ogroža mejnike, ki jih je postavil Bolt.
Ne glede na prihodnje odločitve ostaja jasno, da je Usain Bolt za vedno zaznamoval zgodovino atletike in postavil standard, ki presega številke na štoparici.