Volitve za predsednika Kolesarske zveze 31. januarja, Marđonović znova med kandidati

Na izredni skupščini Kolesarske zveze Slovenije so člani določili datum volitev za novega predsednika zveze – te bodo potekale 31. januarja 2026. Zveza je brez polnopravnega vodstva že od 23. junija, ko je prejšnjemu predsedstvu potekel mandat, Pavel Marđonović pa je od takrat opravljal le naloge zakonitega zastopnika za tekoče posle.

Volitve za predsednika Kolesarske zveze 31. januarja, Marđonović znova med kandidati

Skupščina je poleg določitve datuma volitev izvolila tudi člane kandidacijske in volilne komisije ter pooblastila generalnega sekretarja Žigo Primožiča za organizacijska in informacijska opravila v pripravi na volilno skupščino. Volilnemu dnevu bodo predhodile razširjene seje odborov, kjer bodo volili predsednike in člane teh teles.

V ospredju zasedanja je bilo predvsem delovanje zveze v zadnjih šestih mesecih, ko je bila brez legitimnega vodstva. Na dnevnem redu ni bilo potrditve dosedanjega poslovanja in pooblastil Marđonovića, saj je bilo prvo vabilo na skupščino pomanjkljivo, drugo pa prepozno, zato o tej točki niso glasovali.

Marđonović je v izjavi za medije že potrdil, da se bo na volitvah znova potegoval za mesto predsednika. Ocenil je, da je do trenutnega zapleta prišlo zaradi nizanja napačnih odločitev v preteklosti, zlasti podaljšanja mandata prejšnjega predsednika Tomaža Grma. »Volilna skupščina je bila januarja 2021 že sklicana, pa jo je Grm samovoljno prestavil, da bi si pripravil teren in se izognil protikandidatom,« je dejal.

Dodal je, da so se tudi pod njegovim mandatom zgodile napake, ker volilna skupščina konec novembra ni potrdila organov, ki bi lahko nadaljevali delo do novih volitev. »Statut je zastarel, poln pravnih lukenj, in ne predvideva življenjskih situacij, kar je ustvarilo zmedo,« je pojasnil. Pritisk, da se volilni postopek pospeši, naj bi prišel tudi iz vrst članstva, potem ko je upravna enota prejela prijavo, da zveza nima več legitimnih organov.

Ob tem je namignil, da se v ozadju dogajajo tudi politične igre, povezane s proračunom evropskega prvenstva, ki naj bi znašal okoli 3,5 milijona evrov, v zvezo pa naj bi pritegnil od 5,5 do 6 milijonov evrov sredstev. »Nekateri so pričakovali, da jim prepustim organizacijo prvenstva, sam pa se ne vmešavam, kar je verjetno sprožilo celotno pravno spiralo,« je dodal.

Kljub zmedi verjame, da je večina klubov razumela situacijo in želela kontinuiteto. »Strinjam se, ni bilo popolnoma po črki statuta, a če bi potrdili, da organi opravljajo funkcijo do volitev, bi bilo vse sprejemljivo,« je sklenil Marđonović. Kolesarska zveza medtem nadaljuje priprave na novo sezono in delovanje reprezentanc.