Velika nagrada Barcelona Solidarnost, ki je nadomestila tradicionalno dirko v Valenciji zaradi posledic ujme DANA, prinaša dodatno simboliko. Martín ima prednost 24 točk pred Bagnaio, kar pomeni, da bi lahko že v sobotnem šprintu potrdil naslov, če bi osvojil več kot dve točki prednosti pred italijanskim tekmecem. Zmaga v šprintu bi ga osvobodila nedeljskega pritiska, saj bi naslov postal matematično nedosegljiv za Bagnaio.
Jorge Martín je letos blestel predvsem v šprintih, kjer je zbral sedem zmag in večkrat stal na stopničkah. Bagnaia, ki je v nedeljskih dolgih dirkah dosegel deset zmag, bi bil sicer vodilni v prvenstvu, če šprinti ne bi šteli za skupno razvrstitev. A trenutni sistem točkovanja je dal prednost Martínu, ki bi se lahko že v soboto zapisal v zgodovino.
V primeru izenačenja v skupnem seštevku bi naslov pripadel Bagnaii zaradi večjega števila zmag na dolgih dirkah. Strategija za ta konec tedna je zato ključna, saj bo moral Martín skrbno premisliti, ali bo tvegal že v soboto ali bo raje igral na varno.
Poleg lova na naslov ima Martín možnost ponoviti podvig Valentina Rossija iz leta 2001. Rossi je takrat zmagal v razredu 500cc kot član satelitske ekipe in postavil mejnik, ki ga od uvedbe razreda MotoGP leta 2002 ni nihče presegel. Martín bi bil prvi dirkač v tej kategoriji, ki bi osvojil naslov z ekipo, ki ni tovarniška. Rossi je svojo zmago dosegel s Hondo NSR500, v sezoni, v kateri je prevladoval z 11 zmagami na 16 dirkah.
Pred Rossijem so takšen uspeh dosegli še štirje dirkači v razredu 500cc, med njimi legende, kot so Kenny Roberts, Marco Lucchinelli, Franco Uncini in Eddie Lawson. Martín ima zdaj priložnost, da se pridruži temu elitnemu krogu in postane prvi španski dirkač s takim dosežkom.
Montmeló bo ta konec tedna priča izjemnemu dvoboju med Martínom in Bagnaiem, ki ne bo odločal le o naslovu svetovnega prvaka, temveč tudi o zapuščini enega najbolj vznemirljivih MotoGP sezon zadnjih let. Vse oči bodo uprte v sobotni šprint, kjer bi se lahko Martínova zvezda še bolj zasvetila.