Sporna ni bila le njena slaba predstava, temveč predvsem način, kako je dobila priložnost nastopiti. Kljub popolni odsotnosti uvrstitve na ITF lestvici in brez zabeleženih rezultatov v domačem ali mednarodnem tenisu, je bila vključena v glavni žreb preko posebnega povabila. Posnetki njenih neuspelih servisov so hitro zaokrožili po družbenih omrežjih, uporabniki pa so se spraševali o kriterijih za nastop na turnirjih tega ranga.
Nasprotnica, Nemka Lorena Schaedel, je dvoboj dobila brez izgubljene igre, v nekem trenutku pa je Abdelkader celo razlagala osnovna pravila igre. Turnir ITF W35 spada med dogodke z nižjim nagradnim skladom, kjer se pogosto pojavljajo igralke brez rankinga, a redko kdo z tako očitnim pomanjkanjem osnovnega znanja o igri.
Sistem posebnih povabil sicer omogoča organizatorjem, da v žreb uvrstijo igralce po lastni presoji. V praksi so ta mesta namenjena mladim talentom, vračajočim se športnicam ali domačim upom brez zadostnih točk na lestvici. A v primeru Abdelkader ni bilo najti nobenih oprijemljivih podatkov o njeni karieri, niti v arhivu Egipčanske teniške zveze, niti v mednarodnih bazah.
Dogodek je razkril šibkost nižjih ITF turnirjev, kjer omejena sredstva in šibka organizacijska struktura včasih vodijo do odločitev, ki omajajo kredibilnost sistema. Kritiki opozarjajo, da bi morala Mednarodna teniška zveza pregledati pravila podeljevanja posebnih povabil in bolj dosledno spremljati raven nastopajočih, tudi na manj odmevnih turnirjih.
V profesionalnem tenisu se večina tekem odigra prav na ITF ravni, kjer igralke nabirajo prve točke in izkušnje. Zato velja ta sistem za temelj športne piramide. Primer Abdelkader pa kaže, da lahko tudi en sam dvoboj sproži vprašanja o resnosti in enakopravnosti dostopa do tekmovanj.