Začetek medaljskega niza sega v leto 1984, ko je Jure Franko v Sarajevu zasedel drugo mesto v veleslalomu. Na igrah v Calgaryju 1988 so sledile še štiri medalje, med drugim bron Matjaža Debelaka in srebro skakalne ekipe.
Kot samostojna država Slovenija na svojih prvih igrah leta 1992 v Albertvillu še ni bila med dobitnicami medalj. Prvi posamični uspehi so prišli leta 1994 v Lillehammerju s tremi bronastimi kolajnami za Katjo Koren, Alenko Dovžan in Jureta Koširja.
Po sušnem obdobju in bronasti skakalni medalji iz Salt Lake Cityja 2002 je v Vancouvru 2010 prišlo do preobrata. Petra Majdič je zlomljenih reber osvojila bron, Tina Maze pa dve srebrni.
Soči 2014 je postal prelomnica. Maze je osvojila dve zlati, Peter Prevc srebro in bron, Žan Košir dve kolajni, po eno pa tudi Vesna Fabjan, Teja Gregorin in še enkrat Prevc.
V Pjongčangu je bilo uspehov manj, izstopala sta Jakov Fak s srebrom in Košir s svojim tretjim olimpijskim bronom. Peking 2022 je znova prinesel bogat izkupiček – dve zlati, tri srebrne in dve bronasti medalji, znova predvsem po zaslugi skakalcev in deskarjev.
Zadnji dve medalji sta prinesli novo potrditev moči slovenskih skokov. Nika Prevc je osvojila srebro na srednji skakalnici, v mešani ekipi pa so z njo slavili še Domen Prevc, Anže Lanišek in Nika Vodan, ki se zdaj ponaša že s tremi olimpijskimi kolajnami.