Zaradi povprečnega proračunskega primanjkljaja v višini štirih milijard evrov na izvedbo iger in kar 52,5 odstotkov novozgrajene infrastrukture, ki pogosto po koncu iger ostane neizkoriščena, se model izbire kandidatk med številnimi zainteresiranimi mesti zdi vse manj vzdržen. Po ocenah Circle Strategy naj bi gradnja objektov za posamezne igre stala v povprečju 4,5 milijarde evrov.
Še izraziteje pa na organizacijo vplivajo podnebne spremembe. Če je bilo leta 2025 še 93 potencialnih lokacij s primernimi pogoji za izvedbo iger na prostem, naj bi se njihovo število do leta 2080 skrčilo na le 30. Danes 77 odstotkov zimskih tekmovanj poteka zunaj in so neposredno odvisna od vremenskih pogojev.
Zato študija predlaga jasno opredelitev petih »trajnostnih središč«, ki že premorejo potrebno infrastrukturo in bi jih rotacijsko vnaprej določili kot stalne gostiteljice. Predlagana območja so Alpe (Francija in Švica), Skalno gorovje (Kanada in ZDA) ter Japonska kot edina azijska država z dolgoročno primernimi pogoji.
Sistem stalnih gostiteljic bi po ocenah avtorjev prinesel stoodstotno dobičkonosnost iger v prvem ciklu, z ocenjenim povprečnim dobičkom 1,9 milijarde evrov ob začetni skupni naložbi 11 milijard evrov. Poleg tega bi se stroški gradnje zmanjšali za 72 odstotkov, emisije ogljika pa bi se skoraj prepolovile, če bi se namesto gradnje novih objektov raje prenavljalo obstoječe.
Ideja o stalnih središčih ni nova – tudi Mednarodni olimpijski komite naj bi jo že preučil, zlasti zaradi vse pogostejših pozivov k bolj trajnostni in finančno odgovorni organizaciji iger.