Kljub manjšemu številu študentov v terciarnem izobraževanju se delež STEM študentov postopno povečuje. Delež žensk v teh programih je sicer primerljiv z evropskim povprečjem, a še vedno pod cilji EU. V srednjih poklicnih programih je v STEM smereh le okrog šestina dijakinj.
Pomanjkanje strokovnjakov s teh področij na trgu dela ter vse večje pomanjkanje učiteljev že predstavljata resno tveganje za kakovost izobraževanja. Podobno zaskrbljujoče so tudi slabše bralne, matematične in digitalne kompetence pri 15-letnikih.
Pozitivno izstopa sistem predšolske vzgoje, ki je dobro usklajen s povpraševanjem. Slovenija zagotavlja varstvo za otroke že od 11. meseca starosti in sodi med redke članice EU brez primanjkljaja prostih mest v vrtcih. Leta 2023 je predšolsko vzgojo obiskovalo 93,2 odstotka otrok, starih od treh let do vstopa v šolo. Hkrati ima Slovenija najnižji delež otrok, mlajših od šestih let, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti.
Za šolsko leto 2025/2026 se napoveduje uvedba prenovljenih učnih načrtov, leto kasneje tudi za vrtce s prilagojenimi programi. Vlada pripravlja zakonodajne spremembe za povečanje vključenosti, tudi romskih otrok, v predšolsko vzgojo, ter rešitve za zmanjšanje odsotnosti učencev in pomanjkanje kadra.
Čeprav se je vpis v terciarno izobraževanje od leta 2014 zmanjšal za približno 14 odstotkov, se delež visoko izobraženih mladih povečuje in se z 43,1 odstotka vse bolj približuje povprečju Evropske unije.