Bobnarjeva: V interpelaciji mi očitajo predvsem spoštovanje človekovih pravic, na kar sem ponosna

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar očitke v interpelaciji zavrača kot neutemeljene in zavajajoče, saj da ji očitajo predvsem spoštovanje človekovih pravic, na kar je kot pravnica in človek predvsem ponosna. Javnost je to po njenih besedah že opazila, saj podatki kažejo, da policiji znova zaupa.

Bobnarjeva je izpostavila, da je njen predhodnik Aleš Hojs na vlado pošiljal neustavne odloke, s katerimi je vlada nesorazmerno posegala v človekove pravice, ob tem pa ustrahovala ljudi z do tedaj še neuporabljeno količino solzivca. Pristop njene ekipe je drugačen, saj si prizadevajo za zagotavljanje zakonitosti, reda in varnosti za vse, k čemur se je zavezala na začetku mandata.

Na očitke glede migracij je dejala, da so migracije stalnica človeških družb, zato zahtevajo upravljanje, kar na ministrstvu tudi počnejo. Trudijo se zaščititi ljudi, ki bežijo pred preganjanjem, kar je civilizacijska pridobitev.

Očitek, da so se migracije povečale zaradi odstranjevanja žice na meji, je zavrnila kot zavajajoč, saj da je primerjava s covidnima letoma 2020 in 2021 neprepričljiva zaradi v tem obdobju zmanjšane mobilnosti ljudi. Primerjava z bolj reprezentativnim letom 2019 pa pokaže, da je bilo nereguliranih prehodov meje do 6. novembra za 46,4 odstotka več kot v istem obdobju leta 2019.

Izkušnje z drago in tehnično zapleteno ograjo na Madžarski meji tudi kažejo, da migracij ne preprečuje, temveč jih le dela nevarnejše za vse vpletene. Trend nezakonitih prehodov meje je sicer značilen za celotno EU, je dejala sklicujoč se na podatke Frontexa, Slovenija torej ne more biti oaza brez migracij in prav zato jih je treba upravljati z migracijsko politiko, ki so jo na ministrstvu tudi začeli pripravljati. "Integracija je element varnost," je dejala, zato ne pristaja na ozko in vsiljeno predstavo o migracijah, kot o le nezakonitih prehodih meje.

Podatki nadalje kažejo, da se je povečalo število migrantov iz tretjih držav, ki doslej niso bili del migracijskih tokov, "kar je predvsem posledica ugodne vizumske politike držav Zahodnega Balkana, predvsem Srbije". Naštela je državljane Indije, Burundija in Kube, ki zakonito vstopajo v Srbijo in nezakonito nadaljujejo pot v EU. S pomočjo partnerskih držav in Evropske komisije je zato pozvala Srbijo naj vizumski režim uskladi z EU, kar je na primeru Tunizije in Burundija nedavno tudi storila. Aktivnosti policije so sicer usmerjene predvsem v razbijanje kriminalnih tihotapskih združb, je dodala.

Predstave o prosilcih za azil, kot tistih, ki mednarodno zaščito zlorabljajo, ker zanjo niso zaprosili v prvi državi, v katero so na svoji poti vstopili, je označila za izraz nestrpnosti, usmerjene v ranljivo populacijo. Nekdo si namreč pojem varne države ustvari na podlagi tega, ker tam dopustuje, a to ni nujno tudi varna država za nekoga, ki beži pred preganjanjem, je ponazorila.

Na očitek, da je odločitev o odstranjevanju ograje sprejela na neustreznih strokovnih podlagah, je odgovorila, da že sama postavitev žice ni temeljila na strokovnih podlagah in je bila politična odločitev. Meni, da sta rezilna žica nesorazmerna in neučinkovita ukrepa, ki sta zarezala v lokalne skupnosti, zato rezilno žico pošiljajo na odpad, panelna ograja pa bo v bodoče dobila funkcionalno vlogo v krajih na meji. Doslej so sicer na meji umaknili 8,6 kilometra žice, odstranili pa so tudi del panelne ograje, ki jo je podrla narava.

Glede obtožb, da policija v primeru Fotopub ni uspešno zavarovala dokazov, je poudarila, da je bila policija učinkovita in nemudoma pozvala oškodovance k prijavam. Predkazenski postopek je ves čas usmerjal državni tožilec, ki je ob preiskovalnem sodniku tisti, ki ocenjuje obstoj dokaznih standardov za uvedbo hišne preiskave in preglede elektronskih naprav.

Ponovila je, da je policija zaznala 12 sumov kaznivih dejanj in ugotovila devet oškodovancev in tri osumljene osebe ter na okrožno državno tožilstvo vložila kazenske ovadbe za štiri kazniva dejanja.

Obtožbo, da je ministrstvo favoriziralo predsedniško kandidatko Natašo Pirc Musar pri posredovanju naslovov za zbiranje podpisov podpore, je označila za umetno ustvarjen in politično motiviran konstrukt. Notranje ministrstvo glede tega na isti način postopa že od leta 1997, ob tem pa ne more vedeti, kdo zbira podporo za kandidaturo, če mu tega ne sporoči kandidat sam. Gre za stalno prakso, ki jo je kot ustrezno prepoznalo tudi ustavno sodišče, je dejala.

Bobnarjeva je sklenila, da pri svojem delu spoštuje moralna in etična načela, pravno državo in ima ničelno toleranco do kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kot takšno je delovanje ministrstva pohvalil tudi predstavnik Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce.

Poslance je zato pozvala, naj pri glasovanju o interpelaciji izhajajo iz vsebinskih kriterijev.

Bobnarjeva: V interpelaciji mi očitajo predvsem spoštovanje človekovih pravic, na kar sem ponosna
Image

KONTAKT
urednistvo@adriainfo.si

T: 070 44 11 41

 

 

 

UREDNIŠTVO:
urednistvo@adriainfo.si

OGLAŠEVANJE:
oglasi@adriainfo.si

Vesti

Vse vesti
0