Dolgotrajna oskrba zaživela v praksi, ministrstvo napoveduje nadaljnje prilagoditve

Maljevac je izpostavil, da zakon živi le v vsakodnevni praksi, kjer uporabniki in izvajalci skupaj oblikujejo delujoč sistem. Ob tem je napovedal izboljšave tam, kjer delovanje še ni optimalno. Ključna tema izjave je bila uskladitev urnih postavk izvajalcev dolgotrajne oskrbe. V postopek izračuna so bili vključeni predstavniki več kot 150 izvajalcev, analiza pa je zajela tudi prilagoditve glede števila dejansko opravljenih ur ter dela med vikendi in prazniki. Rezultat je višja urna postavka in po besedah ministra bolj pravična razporeditev sredstev.

Direktor največjega doma za starejše v državi Marko Slavič je povedal, da so izvajalci pripravljeni na uresničitev sistema. V Domu Danice Vogrinec Maribor so se že povezali z dvanajstimi občinami, kjer so izvedli srečanja z občani. Slavič opozarja, da lahko domovi z odlašanjem izgubijo vodilno vlogo na področju oskrbe starejših.

Direktorica CSD Posavje Marina Novak Rabzelj je opisala delo svetovalcev, ki na domu ocenjujejo potrebe uporabnikov. Pojasnila je, da se upravičenci razvrstijo v pet kategorij, ki določajo obseg in vrsto storitev – od nege in pomoči v gospodinjstvu do zdravstvene podpore. Za najzahtevnejše je predvidenih do 110 ur oskrbe mesečno. Dodala je, da v okviru projekta Kalma usklajujejo delo vseh vstopnih točk in so že prejeli dodatna sredstva za delovanje.

Del sistema je tudi klicni center 114, ki je od začetka prejel več kot 4100 klicev, od tega velika večina z vprašanji glede dolgotrajne oskrbe. Minister Maljevac je poudaril, da sistem ne sme temeljiti na teoretični popolnosti, temveč na dejanski uporabnosti za ljudi.

Ministrstvo napoveduje nadaljnje sodelovanje z izvajalci in lokalnimi skupnostmi. Z decembrom se bo sistem razširil še na mrežo institucionalnega varstva. Maljevac je zaključil z zagotovilom, da bo dolgotrajna oskrba dostopna, javna in vzdržna, saj ne gre za privilegij, temveč osnovno pravico.