Državni zbor je na plenarni seji obravnaval poročili Varuha za leto 2022

Varuh človekovih pravic je lani obravnaval skoraj šest tisoč zadev in ugotovil 222 kršitev človekovih pravic, največ ponovno s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, upravnih enot, Ministrstva za zdravje, občin, Inšpektorata za okolje in centrov za socialno delo.

»Veliko pobud se je nanašalo na neodzivnost, pogosto pa tudi na aroganco javnih organov. Nujno je ozaveščanje javnih uslužbencev glede pojasnilne dolžnosti in spoštovanja načela dobrega upravljanja. Vsi javni uslužbenci so dolžni posameznicam in posameznikom odgovoriti v razumnem roku. Obravnavali smo pobudo, pri kateri Ministrstvo za kulturo na vlogo ni odgovorilo kar sedem let. Tudi nam so odgovorili šele, ko smo jim poslali urgenco. Tega odnosa si državna uprava in javni uslužbenci ne smejo privoščiti,« je v uvodu poudaril varuh Peter Svetina.

Dodal je, da že od začetka svojega mandata posluša, da je razlog za številne kršitve pomanjkanje usposobljenega kadra. »Na take izgovore ne pristajam. Pričakujem, da se odgovorni takoj in učinkovito lotijo sistemskega reševanja težav in pripravijo časovnico, ki je ne bodo ves čas spreminjali. Tak očiten primer je reševanje problematike pomanjkanja sodnih izvedencev v družinskih zadevah, kar lahko vodi v kršitve pravic in koristi otrok. V letnem poročilu dajemo priporočilo, da pristojni pripravijo nabor ukrepov in časovnico za uresničevanje tega priporočila. Na področju pravosodja še vedno ni prišlo do uresničitve našega priporočila za zagotovitev večje dostopnosti brezplačne pravne pomoči. Še vedno tudi ni zakona, ki bi celovito uredil področje obravnavanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Številna naša priporočila torej že leta ostajajo neuresničena. Poudarjam, da vsa Varuhova priporočila izhajajo iz konkretnih kršitev pravic posameznic in posameznikov, naših raziskav in analiz,« je na seji poudaril varuh Svetina.

V aktualnem poročilu Varuh podaja 83 novih priporočil in opozarja na okoli 100 neuresničenih preteklih priporočil, ki so še vedno aktualna. Iz odzivnega poročila vlade je razvidno, da je od 75 naših priporočil, ki se nanašajo na vlado oziroma njene resorje, zavrnjenih kar 10. Iz poročila vlade je mogoče razbrati tudi, kako so stališča različnih ministrstev neusklajena, celo v medsebojnem navzkrižju, vlada pa, kot kolektivni organ, tega gordijskega vozla žal ne preseka. Pričakujem, da vlada vzpostavi koordinacijo med posameznimi vladnimi resorji in uskladi enotno stališče ter delovni načrt za uresničevanje naših priporočil, ki se nanašajo na več resorjev. Tak očiten primer je ping pong med Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvom za notranje zadeve glede našega priporočila za pripravo predloga zakona glede pravnega priznanja spola,« je bil kritičen Svetina.
Glede starejših je Varuh lani zaznal povečanje diskriminacije. »Obravnavali smo zatrjevano diskriminacijo pri kreditiranju starejših. Banke so se sklicevale, da praksa odrekanja kreditov t. i. prestarim osebam temelji na nekem aktu Banke Slovenije. Ugotovili smo, da tak akt ne obstaja. S tem področjem se intenzivneje ukvarjamo tudi naprej,« je dejal varuh.

Institucija Varuha človekovih pravic se je tudi lani veliko ukvarjala s pravicami otrok. »Že leta opozarjamo na dolgotrajne sodne postopke, saj imajo na otroke bistveno bolj negativen vpliv kot na odrasle. Kot zelo kritično ponovno izpostavljam pomanjkanje sodnih izvedencev, predvsem kliničnih psihologov in pedopsihiatrov. Zaznali smo več nasilja med mladimi in na spletu ter medvrstniškega nasilja, kar moramo kot družba čim prej učinkovito začeti reševati. Vsi organi imajo dolžnost posebej varovati pravice otrok, vključno s pravico, da so slišani v vseh postopkih, ki se nanašajo nanje, in da se upoštevajo njihove največje koristi,« je poudaril varuh človekovih pravic.
Na področju okolja in prostora je poleg neodzivnosti organov lani prevladovala problematika hrupa. Varuh človekovih pravic je že pred štirimi leti vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Lani je ustavno sodišče sicer v ločenem postopku odločilo, da je omenjena uredba v neskladju z zakonom o varstvu okolja in z drugim odstavkom 120. člena ustave, ki določa, da upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru ustave in zakonov. Rok za izvršitev odločbe se je iztekel julija letos.

Na področju zdravja institucija Varuha opozarja, da sta dostop do zdravnika in kakovost zdravljenja ključna elementa javnega zdravstva. »Toda stanje v državi na tem področju ocenjujemo kot zelo slabo, položaj pa se ne izboljšuje, zdi se celo, da se iz leta v leto slabša. Na številnih področjih beležimo pomanjkanje zdravnikov specialistov, število deficitarnih področij se iz leta v leto povečuje, posebej pereče je pomanjkanje družinskih zdravnikov. Zavarovanke in zavarovanci nimajo enakega dostopa do zdravnika, kar se kaže tudi v nesprejemljivo dolgih čakalnih vrstah,« je poudaril Svetina.

Poslankam in poslancem je predstavil tudi poročilo Državnega preventivnega mehanizma (DPM), ki je lani obiskal 98 krajev odvzema prostosti. »V letu 2022 smo opravili tematske obiske sedmih domov starejših z namenom ugotavljanja načina varovanja na oddelkih za stanovalce z demenco. Še vedno se dogaja, da osebe varovanega oddelka ne morejo samostojno ali po svoji volji zapustiti doma in so torej zadržane brez ustrezne pravne podlage. Na to hudo kršenje omejevanja osebne svobode opozarjamo že osem let. Tudi centre za usposabljanje, delo in varstvo smo opozorili, da so uporabniki, ki bivalnih prostorov ne morejo oziroma ne smejo samostojno zapustiti, dejansko nameščeni v varovane oddelke brez pravne podlage,« je ob predstavitvi poročila DPM še povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.