Primerjalnik razkril precejšnje razlike v ceni osnovnih živil
V okviru vladnih ukrepov za naslovitev draginje je danes zaživela spletna stran, ki potrošnikom ponuja primerjavo cen osnovnih živil in lažjo izbiro med primerljivimi izdelki. Prvi popis cen je pokazal, da je razkorak med najcenejšo in najdražjo košarico v državi znašal 11 evrov in da je košarica na Hrvaškem lahko cenejša še za 15 evrov.
Kmetijska ministrica Irena Šinko je poudarila, da želijo s primerjalnikom porazdelili breme draginje po celotni verigi. Ali bo ta mehak ukrep dovolj za zajezitev draginje, bodo po njenih besedah videli čez nekaj časa. "Če ukrep ne bo dovolj, se bo vlada odločila za ukrep na podlagi zakona o kontroli cen, ki jih bomo zahtevali od vseh deležnikov v verigi. Ti podatki ne bodo javno dostopni, bodo samo za potrebe in odločanje vlade," je povedala.
Na spletni strani Naša super hrana je objavljena primerjava cen pšenične bele moke, belega kruha in testenin, govejih in svinjskih zrezkov ter piščančjega fileja, mleka, tekočega jogurta, sira in masla, jajc, jabolk, krompirja, sončničnega olja in belega sladkorja ter petih dodatnih sezonskih živil. Popis cen so 13. septembra naredili pri trgovcih Mercator, Spar, Tuš in Engrotuš, Hofer, Lidl in Eurospin v Ljubljani, dva dni pozneje pa še v devetih trgovinah v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, ki so od meje oddaljene do 50 kilometrov.
Prva primerjava cen je pokazala, da je razkorak med najcenejšo in najdražjo košarico v Sloveniji znašal 10,85 evra. Primerjava s trgovinami v treh sosednjih državah pa je pokazala, da je najcenejša košarica v Sloveniji cenejša le od dveh. Če pa bi vsak izdelek v posamezni državi kupili v trgovini, kjer je najcenejši, pa bi bila košarica vseeno najcenejša v Sloveniji.
Količine v košarici so opredeljene kot kilogram ali liter, razen pri siru (300 gramov), maslu (250 gramov) in mesu (pol kilograma). Za takšno košarico je bilo treba 13. septembra v Eurospinu odšteti 47,38 evra, v Lidlu 48,25 evra, v Sparu 48,53 evra, v Hoferju 48,88 evra, v Mercatorju 49,67 evra in v Tušu 58,23 evra.
Medtem je takšna košarica v hrvaškem Lidlu stala 32,44 evra, sledili so hrvaški Interspar (37,93 evra), hrvaški Konzum (39,08 evra), italijanski Lidl (41,69 evra), avstrijski Lidl (42,91 evra), italijanski Eurospar (43,57 evra), avstrijski Eurospar (44,85 evra), italijanski Conad (47,89 evra) in avstrijska Billa (54,28 evra). Najcenejša košarica je bila tako od najcenejše v Sloveniji cenejša za 14,94 evra.
Če bi potrošnik vsako živilo kupil pri trgovcu v posamezni državi, kjer je to najcenejše, pa bi za košarico vseeno najmanj denarja odštel v Sloveniji. Njena cena bi znašala 28,62 evra. Na Hrvaškem bi zanjo moral plačati 31,51 evra, v Italiji 34,63 evra in v Avstriji 37,99 evra.
V košarici je največji strošek predstavljalo meso. Vse tri upoštevane vrste mesa so bile v Sloveniji v primerjavi s tistimi čez mejo najdražje. Jabolka so bila cenejša v Italiji in na Hrvaškem, krompir in sončnično olje je bilo cenejše na Hrvaškem, testenine, sir in sladkor pa v Italiji. V Sloveniji so bili cenejši kot pri sosedih jajca, jogurt, kruh, mleko in moka.
V Trgovinski zbornici Slovenije ukrepa podrobneje niso mogli komentirati. Ali bo primerjalnik maloprodajnih cen dosegel namen - pomagati potrošnikom pri optimalnem nakupu košarice živil - bo pokazal čas, je dejala predsednica zbornice Mariča Lah. Trgovci prikazane podatke proučujejo in bodo v primeru, da navedene cene morebiti odstopajo od realnega stanja, na to opozorili, je dodala.
V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so pozdravili namero vlade, da uredi razmerja znotraj verige preskrbe s hrano. A primerjalnik "nekih dobrih rezultatov ne bo in ne more prinesti", ker vključuje izdelke oz. živila po maloprodajni ceni, je dejal predsednik zbornice Roman Žveglič. "Kako se bo gledalo cene živil različnih dobaviteljev in proizvajalcev, pa je vprašanje za tistega, ki si je to zamislil," je dodal.
V zbornici namreč s terena dobivajo informacije, da trgovci živilskopredelovalni industriji ne dovolijo zvišati cen, živilskopredelovalna industrija surovin, ki jih kupuje, nato ne plača po višjih cenah, kmetje pa v vsej zadevi nimajo česa storiti. Po Žvegličevem mnenju bi moralo biti na embalaži izdelka navedeno, kakšen delež končne cene odpade na posameznega deležnika v verigi.
Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano Igorja Hrovatiča pa skrbi morebiten pritisk na primarne pridelovalce hrane, saj pričakuje določene reakcije predvsem pri trgovcih. "Upam, da se to ne bo prenašalo po verigi navzdol kot nedovoljena ravnanja oz. se odrazilo kot pritisk na dobavitelje, predvsem na primarne kmetijske pridelovalce," je dejal.
Analizo cen bo izvajalec projekta, ljubljansko podjetje April 8, opravil na vsakih 14 dni, analize popisov v tujini pa trikrat v teku projekta, ki bo trajal do konca marca prihodnje leto. Za to bo podjetje dobilo 47.000 evrov, po aneksu, s katerim so popisu dodali še pet izdelkov sezonske narave ali tiste, za katere se bo izkazalo, da jih je vredno popisati glede na povpraševanje, pa še 11.000 evrov.
