Brez dogovora o novih prehodih na razdeljenem Cipru
Sestanek voditeljev grških in turških Ciprčanov glede odprtja novih prehodnih točk na etnično razdeljenem otoku se je zaključil brez dogovora. Predsednik mednarodno priznane južne strani Cipra Nikos Hristodulides in vodja odcepljenega turškega severa Ersin Tatar sta v skupni izjavi potrdila pomen prehodov za krepitev medosebnih stikov, gospodarskih vezi in zaupanja, a nista napovedala konkretnih korakov.
Srečanje, ki je potekalo v rezidenci vodje mirovne misije ZN za Ciper Colina Stewarta, je trajalo skoraj dve uri. Razprava je bila osredotočena na sporazum za odprtje novih prehodnih točk vzdolž 180 kilometrov dolge tamponske cone, ki otok deli na severni in južni del. Trenutno je v coni osem prehodov, prvi so bili odprti leta 2003.
Po besedah Hristodulidesa je Tatar zavrnil eno od predlaganih lokacij za prehodne točke in ni podprl paketa osmih pobud za gradnjo zaupanja. Pobude so vključevale ustanovitev skupnega odbora za mladinska vprašanja ter komisije za resnico in spravo. "Vse je odvisno od tega, kdaj bo turška stran pripravljena," je po srečanju dejal Hristodulides.
Tatar je medtem izpostavil, da bi odprtje novih prehodov, zlasti v Nikoziji, razbremenilo prometno gnečo na edinem prehodu za motorna vozila v prestolnici. Pogovori naj bi se nadaljevali v začetku februarja.
Ciper ostaja razdeljen od leta 1974, ko je turška vojska zasedla severni del otoka po državnem udaru v Nikoziji, kjer so prevladali zagovorniki združitve Cipra z Grčijo. Severni del, ki ga kot neodvisno državo priznava le Turčija, ima nameščenih približno 35.000 turških vojakov. Južni del otoka, mednarodno priznan kot Republika Ciper, je od leta 2004 članica Evropske unije.
Čeprav je cilj odprtje novih prehodov za spodbujanje sodelovanja, so trenutna nesoglasja med stranema pokazatelj, kako zahtevno je doseči preboj v dolgoletnem konfliktu. Pogovori za zdaj ostajajo brez konkretnega napredka.
