Carlo Acutis postal prvi milenijski svetnik Katoliške cerkve
V Baziliki svetega Petra se je včeraj zbralo na tisoče vernikov, da bi bili priča zgodovinskemu dogodku: kanonizaciji Carla Acutisa, petnajstletnika, ki je leta 2006 umrl za levkemijo in ki je zdaj postal prvi svetnik iz generacije milenijcev. Slovesnost, ki jo je vodil papež Leo XIV, je v katoliški skupnosti in med mladimi sprožila val čaščenja, hkrati pa tudi razprave o njegovi zapuščini in ravnanju z relikvijami.
Carlo Acutis, rojen v Londonu, je v mladosti živel v Italiji, kjer je znanost in digitalni svet povezal z vero. Spletna stran o evharističnih čudežih, ki jo je oblikoval in prevedel v skoraj 20 jezikov, ga je uveljavila kot »Božjega vplivneža«. Cerkev mu je pripisala dva čudeža, kar je odprlo pot njegovi kanonizaciji.
Njegovo telo je razstavljeno v Svetišču odvzema oblačil v Assisiju, obraz prekrit s silikonsko masko, srce pa hranijo kot relikvijo v pozlačenem relikviariju v katedrali svetega Rufina. Poleg srca so bili ohranjeni tudi prameni las in drugi deli telesa, ki so po katoliški tradiciji razvrščeni med relikvije prvega reda.
Že pred kanonizacijo so nekatere cerkvene ustanove, med njimi šole in župnije v ZDA, Združenem kraljestvu in Braziliji, prejele njegove osebne predmete in dele telesa. Po slovesnosti pa je zanimanje preraslo verske prostore – italijanski mediji poročajo o oglasih za pramene las in oblačila, katerih cene segajo do 2.000 dolarjev, leseni kipi z njegovo podobo pa celo do 4.000 dolarjev. Italijanske oblasti so zato sprožile preiskavo zaradi suma nezakonitega trgovanja, škof Domenico Sorrentino pa je opozoril na nevarnost goljufij in ponaredkov.
Acutisova mati Antonia Salzano je ob dogodku dejala, da je bil njen sin povsem običajen otrok, ki je v svoje življenje postavil Jezusa na prvo mesto in z vero navdihoval druge. Zdaj njegovo češčenje sledi poti svetnikov, kot sta Thérèse de Lisieux in Alojzij Gonzaga, ki sta prav tako s kratkim življenjem pustila trajen pečat.
Acutisova kanonizacija je odprla novo poglavje v Katoliški cerkvi – tako kot opomin na moč mladih v veri kot tudi kot opozorilo pred nevarnostmi komercializacije svetih predmetov.
