Parada v Pekingu pokazala novo os avtoritarnih zavezništev
Kitajski predsednik Xi Jinping je v središču Pekinga vodil vojaško parado ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, kjer sta mu družbo delala ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong-un. Prizor, ki ga doslej svet še ni videl, je bil po oceni mednarodnih analitikov bolj politični spektakel kot zgodovinska komemoracija.
Slovesnost na Trgu Tiananmen, kjer je pred 35 leti kitajska vojska nasilno zatrla študentske proteste, je trajala 70 minut in je predstavljala kuliso za jasno sporočilo: Kitajska utrjuje svojo vlogo voditeljice avtoritarnega bloka. Tisoče vojakov je korakalo v formaciji, spremljale so jih topovske salve in domoljubne pesmi, dogodek pa so zaznamovali tudi strogi varnostni ukrepi ter simbolika z emblemi »1945–2025«.
Xi je v govoru poudaril, da je "pomladitev kitajskega naroda nezaustavljiva", ob tem pa opozoril na "nov svetovni razcep med mirom in vojno, dialogom ali konfrontacijo". Med hojo po rdeči preprogi, ob bok Putinu in Kimu, je svetu pokazal, da se Kitajska ne namerava ukloniti pritiskom Zahoda, temveč krepi partnerstva z državami, ki se prav tako spopadajo z mednarodnimi sankcijami in kritikami.
Dogodek je sledil vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer je Xi Združene države obtožil »ustrahovanja«, Putin pa je ponovno opravičeval rusko invazijo na Ukrajino. Poleg Lukašenka in drugih avtoritarnih voditeljev ni bilo nobenega predstavnika zahodnih držav.
Kim Jong-un, ki zelo redko zapušča Severno Korejo, je v Peking pripotoval z oklepnim vlakom, v spremstvu svoje hčerke Kim Ju Ae. Njegova prisotnost je po mnenju analitikov del strategije krepitve notranje legitimnosti in prikaza dinastičnega nasledstva, medtem ko prebivalstvo Severne Koreje trpi zaradi lakote in represije. Kot je za AFP pojasnil Lam Peng Er iz Nacionalne univerze Singapur, je Kitajska s povabilom Putina in Kima pokazala, da "lahko zbere svoje strateške zaveznike, kadar koli želi".
Parada je prikazala najnovejše dosežke kitajske vojaške industrije, vključno s podvodnimi droni, protiladijskimi raketami in, po mnenju nekaterih opazovalcev, eksperimentalnim laserskim orožjem. Po mnenju številnih strokovnjakov je bila glavni namen dogodka demonstracija moči režimov, ki so si enotni v militarizaciji, zatiranju in odpiranju alternativne poti mimo Zahoda.
Medtem je bivši ameriški predsednik Donald Trump v radijskem intervjuju dogodek pospremil z ravnodušnostjo: "Sploh nisem zaskrbljen," je dejal, čeprav je že dan prej na Truth Social objavil sporočilo, v katerem je kritiziral vse tri voditelje.
Parada v Pekingu je tako razkrila novo geopolitično realnost: Kitajska, Rusija in Severna Koreja si prizadevajo za tesnejše povezave ter izzivajo globalni red, ki so ga po drugi svetovni vojni oblikovale zahodne demokracije.
