Podnebne spremembe povzročile 40-krat večje tveganje za uničujoče požare

Avgustovski vročinski val, ki je bil kar 200-krat verjetnejši in trikrat močnejši, je ustvaril pogoje, v katerih je v plamenih izginilo več kot 640.000 hektarjev gozdov in kmetijskih zemljišč – kar predstavlja skoraj dve tretjini vse požgane površine v Evropi letos. V požarih je umrlo osem ljudi, več tisoč so jih morali evakuirati, škoda pa je ogromna.

Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo ekstremni požarni pogoji zdaj pojavljali povprečno vsakih 15 let, namesto da bi bili redek pojav. Odgovornost pa po mnenju okoljskih organizacij nosijo predvsem fosilna industrija in neodzivnost državnih institucij.

Vodja kampanje za podnebne spremembe pri Greenpeaceu, Pedro Zorrilla Miras, je ob tem poudaril, da "ljudje plačujejo najvišjo ceno podnebnih sprememb, medtem ko podjetja, ki izkoriščajo fosilna goriva, še naprej ustvarjajo dobičke in ostajajo neodgovorna."

Greenpeace poziva Evropsko unijo, da doseže neto ničelnih emisij do leta 2040. Pri tem pa, kot poudarjajo, ni dovolj zgolj deklarativna politika – potreben je zavezujoč državni pakt, ki vključuje konkretne ukrepe, roke in financiranje ter sodelovanje celotne družbe.

Poleg podnebnih dejavnikov študija WWA izpostavlja tudi naraščajoče opuščanje podeželja, zaradi katerega se v gozdovih kopiči suha vegetacija, ki deluje kot gorivo za ognjene zublje. Zaradi pomanjkanja rednega čiščenja in vzdrževanja postajajo številna območja ob izbruhu požarov praktično neobvladljiva.

Z več kot 640.000 hektarjev pogorišč je letošnje leto že peto najhujše od začetka beleženja leta 1961. Najbolj požarno leto v zgodovini ostaja leto 1985, ko je zgorelo skoraj 485.000 hektarjev površin, sledijo leta 1978, 1994 in 1989.

Podnebni znanstveniki ob tem znova opozarjajo: brez ukrepov se bo število podobnih katastrof v prihodnosti še povečalo.