Španija poziva k razpravi o zamrznjenih ruskih sredstvih v EU
Španija želi, da evropski voditelji odprejo eno ključnih tem: usodo približno 210.000 milijonov evrov ruskih sredstev, ki so bila od začetka vojne v Ukrajini zamrznjena in se nahajajo v evropskih finančnih institucijah. Večina tega premoženja je v belgijski družbi Euroclear, kar jo postavlja pod nadzor Evropske unije.
Vodja španske diplomacije José Manuel Albares je ob srečanju s predstavniki držav G5+ poudaril, da je treba resno razmisliti o uporabi teh sredstev. Obresti že zdaj delno financirajo pomoč Ukrajini, vendar Madrid želi, da bi EU šla še korak dlje. Svoje stališče je minister ponovil tudi po seji Sveta ministrov, kjer je dejal, da je razmislek o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja več kot upravičen.
Evropska unija, skupaj z Združenimi državami, Združenim kraljestvom, Švico in drugimi državami, zadržuje za približno 300.000 milijonov evrov ruskega premoženja. Po sklepu Sveta maja lani so dovoljena sredstva, zbrana z obrestmi, že namenjena financiranju vojaške podpore Kijevu in kritju stroškov za povračilo posojil, ki jih Ukrajina prejema za obnovo.
Evropski odziv na vojno vključuje številne ukrepe – od embarga na orožje, zamrznitve sredstev do sankcij proti posameznikom in sektorjem. Vendar se vojna nadaljuje že tretje leto, medtem ko se stroški obnove večajo. Svetovna banka je ocenila, da bo Ukrajina v naslednjem desetletju za obnovo potrebovala 524 milijard dolarjev.
Medtem ko baltske in skandinavske države podpirajo možnost zaplembe, so Nemčija in Francija precej bolj zadržani. Opozarjajo, da bi takšna poteza lahko pomenila izgubo pomembnega vzvoda za morebitna pogajanja z Rusijo. Francoski finančni minister Eric Lombard je poudaril, da evropsko pravo ne predvideva možnosti zaplembe, belgijski premier pa je dodal, da gre za »kokoš, ki nese zlata jajca«, saj obresti že prinašajo koristi Ukrajini.
Nasprotniki opozarjajo tudi na nevarnost izgube zaupanja v evropski finančni sistem. Države, kot sta Kitajska in Savdska Arabija, bi po njihovi oceni lahko postale bolj previdne pri uporabi evropskih institucij za shranjevanje svojih sredstev, kar bi lahko oslabilo vlogo evra na globalni ravni.
Evropska komisija za zdaj ostaja previdna in je marca sporočila, da ideja o zaplembi še ni dovolj dozorela, medtem ko v ozadju potekajo vse intenzivnejši pogovori o prihodnji strategiji za financiranje pomoči Ukrajini.
