Ukrajina z napadi na Krimu spodkopava ruski obrambni ščit
Ukrajinska obveščevalna služba GUR je potrdila obsežno serijo napadov na vojaško infrastrukturo na Krimu, s katerimi je znova udarila v srce ruskega obrambnega sistema na zasedenem polotoku. Po navedbah Kijeva so bile tarče napadov radarji, helikopterji in ključni elementi zračne obrambe, vključno s prestižnim sistemom S-400.
"Prišli so duhovi GUR-a in zanetili ogenj," je zapisano v uradni izjavi obveščevalcev, ki so napad označili kot nadaljevanje demilitarizacije Krima. Med uničenimi cilji naj bi bil radar Utos-T, satelitska oprema sistema Glonass, več radarskih sistemov ter vsaj trije ruski helikopterji. Vzporedno so ukrajinske sile izvedle še napade z droni in raketami v okolici Simferopolja in Voloshina, kjer so poškodovali dodatna vojaška letala.
Čeprav napadi na Krim niso novost – Ukrajina jih okrepljeno izvaja od poletja 2023 –, je najnovejša operacija po mnenju analitikov ciljala prav na arhitekturo ruskega protiletalskega ščita. Izguba sistema S-400, ki ga je Moskva promovirala kot simbol vojaške nadmoči, pomeni tako taktični kot simbolni udarec za Kremelj.
Inštitut za preučevanje vojne (ISW) je zapisal, da uničenje teh sistemov razkriva resne pomanjkljivosti v ruski vojaški doktrini in zmanjšuje zaupanje v sposobnost Moskve, da zavaruje ključni strateški polotok.
Krim, ki ga je Rusija priključila leta 2014, ostaja eno ključnih bojišč v vojni. Z njega se izvajajo napadi na južno Ukrajino, poleg tega pa je pomembno logistično vozlišče za rusko mornarico. Napadi nanj imajo zato dvojni namen – oslabiti vojaške kapacitete in spodkopati simbolno moč ruske navzočnosti.
Ruski mediji in uradna Moskva obsega škode niso priznali, poročanje pa je bilo omejeno ali predstavljeno kot uspešno odbiti napadi. Po mnenju profesorja Michaela Clarka z londonskega King’s Collegea želi Ukrajina z operacijami pokazati, da tudi po dveh letih spopadov še zmore zadati resne strateške udarce.
Napadi prihajajo v trenutku, ko se Rusija sooča z gospodarskimi težavami, visoko inflacijo in mednarodno izolacijo, čeprav Kremelj vztrajno išče podporo pri državah, kot so Kitajska, Indija in Turčija. Hkrati pa zahodni zavezniki Ukrajini postopno dobavljajo orožje z večjim dosegom, kar razširja napadalne možnosti Kijeva.
Civilno prebivalstvo na Krimu živi pod stalnim pritiskom. Pričevanja kažejo na nočne eksplozije, izpade elektrike in prekinjene komunikacije, kar krepi občutek negotovosti. Cenzura ruskih oblasti dodatno preprečuje natančno oceno posledic napadov.
Kljub temu sporočilo Kijeva ostaja jasno – vojna ni zamrznjena, prihodnost Krima pa ostaja odprto vprašanje. Napadi na simbol ruskega nadzora ponazarjajo vztrajnost Ukrajine, ki si želi povrniti suverenost nad vsem svojim ozemljem.
