Voditelji Nata potrdili dvig obrambnih izdatkov, Španija vztraja pri svoji poti
Voditelji držav članic zveze NATO so na vrhu v Haagu potrdili dogovor o postopnem dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Od tega bo 3,5 odstotka namenjenega osnovnim obrambnim potrebam in vojaškim zmogljivostim, dodatnih 1,5 odstotka pa za zaščito infrastrukture, civilno odpornost, raziskave, inovacije ter podporo obrambni industriji.
V skupni izjavi so znova potrdili zavezanost kolektivni obrambi, kot jo določa 5. člen severnoatlantske pogodbe, in izrazili nadaljnjo podporo Ukrajini v vojni proti Rusiji. Napredek pri doseganju novega cilja bodo pregledali leta 2029.
Generalni sekretar Mark Rutte je ob koncu zasedanja poudaril, da se je zavezništvo odzvalo na sodobne grožnje in da ostaja pripravljeno braniti vsak centimeter zavezniškega ozemlja. Ob tem je zatrdil, da so ZDA še naprej zavezane zavezništvu in obrambi Evrope, kar je na vrhu potrdil tudi predsednik Donald Trump.
Medtem ko so države potrdile novo zavezo, pa je španski premier Pedro Sanchez po koncu vrha dejal, da bo Španija obveznosti do Nata izpolnila z vlaganjem največ 2,1 odstotka BDP. Pojasnil je, da se bo državi kljub novi zavezniški usmeritvi omogočila določena stopnja prožnosti, kar naj bi bilo dogovorjeno tudi v izmenjavi pisem z Ruttejem. Dodal je, da lahko španska vojska obstoječe zavezniške zahteve doseže brez dodatnih izdatkov in brez odstopanja od nacionalnega socialnega modela.
Ameriški predsednik Trump je bil do stališča Španije kritičen in ga označil za nepravičnega, Madridu pa namignil tudi na možnost trgovinskih protiukrepov. Kljub navzočnosti obeh voditeljev na vrhu v Haagu se Sanchez in Trump nista srečala, španski mediji pa poročajo, da se je Sanchez ameriškemu predsedniku namerno izogibal.
