Razstava v Plečnikovi hiši umetniški odgovor na arhitekturo, življenje in zgodbe okoli Plečnika
V Plečnikovi hiši bodo danes odprli razstavo multidisciplinarnega umetnika mlajše generacije Barta Lunenburga z naslovom Odločiti, kam naj pade senca. Razstava je plod raziskovanja dediščine arhitekta Jožeta Plečnika, ki se ji je nizozemski umetnik posvečal skozi daljše obdobje. Ob razstavi je umetnik pripravil tudi izčrpen in poetičen esej.
Lunenburg je Plečnikovo dediščino raziskoval med svojo rezidenco v ljubljanski Švicariji, letos spomladi pa se je poleg same Plečnikove zapuščine osredotočil tudi na načine, kako je bilo arhitektovo delo raziskovano in interpretirano skozi čas, ter na mehanizme, ki arhitekta povzdigujejo v skoraj mitično figuro, so zapisali v Plečnikovi hiši.
Razstava združuje več samostojnih serij fotografij in skulptur, pri čemer vsaka izmed njih tvori avtonomno prostorsko instalacijo, ki je hkrati povezana z drugimi.
Lunenburgova multidisciplinarna umetniška praksa se v veliki meri osredotoča na arhitekturo in z njo povezane vizualne podobe, na odsotnost in prisotnost stavb, njihove spomine in zgodovine. S prepletanjem arhitekturne zgodovine in dediščine z lastnimi osebnimi opažanji avtor ustvarja umetniška dela, ki raziskujejo zapleteni odnos med ljudmi ter njihovim naravnim in grajenim okoljem.
Na razstavi na novo interpretira Plečnikov opus skozi arhitekturne in ekološke elemente, kot sta slovenska tradicija čebelarstva, in Plečnikov odnos do določenih drevesnih vrst v Ljubljani. Hkrati arhitektovo snovno dediščino povezuje z vztrajno podobo marljivega posameznika oziroma slovite osebnosti genialnega uma, podobo, ki je globoko vtisnjena v tkivo tega mesta in države.
Po besedah kustosinje Eve Simonič iz galerije Ravnikar Lunenburgova umetniška dela vsebujejo subtilne namige na določene stavbe, drevesa, risalno orodje, tekstilne reference ali anekdote iz Plečnikovega življenja, pri čemer poskušajo razumeti, kako vsi ti vidiki skupaj še danes vplivajo na naše zaznavanje naravne krajine Ljubljane, ali, če ta merila obravnavamo v bolj univerzalnem smislu, kateregakoli mesta.
Kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok dodaja, da si je Lunenburg, zavedajoč se svoje vloge zunanjega opazovalca, prizadeval odkriti in ponovno interpretirati pripovedi, ki obkrožajo Plečnikovo osebnost in ustvarjalnost. "Njegova sposobnost prepletanja različnih disciplin in ustvarjanja svežih perspektiv na tem dobro obravnavanem področju obljublja edinstveno izkušnjo, ki bo naše obiskovalce spodbudila k novemu razmišljanju o Plečnikovi dediščini in njenem pomenu v sodobnem kontekstu," so njene besede navedli v sporočilu za javnost.
Leta 1995 v Utrechtu rojeni Lunenburg je diplomiral iz fotografije na Univerzi za umetnost HKU v Utrechtu. Študij, s poudarkom na umetnostni zgodovini, je nadaljeval na Univerzi v Amsterdamu (UvA). Njegovo delo je pritegnilo pozornost tako na Nizozemskem kot v tujini.
Razstava, ki bo na ogled do 26. januarja 2025, je nastala v sodelovanju z galerijo sodobnih vizualnih umetnosti Ravnikar ter s podporo nizozemskega veleposlaništva v Sloveniji in nizozemske fundacije Mondriaan Fund za vizualno umetnost in kulturno dediščino.
