V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je skoraj tri odstotke več kot v letu 2024. Število hudo poškodovanih se je povečalo za šest odstotkov, lažje poškodovanih pa je bilo manj, kar pomeni, da so bile posledice nesreč težje.
Najbolj izstopajo poletni meseci. Julij je bil najslabši v zadnjem desetletju, saj je umrlo 25 ljudi. Visoko število žrtev so zabeležili tudi junija in avgusta. Med dejavniki so večja prometna obremenitev, cestna dela, vročina, utrujenost in nepozornost.
Med glavnimi vzroki ostajajo neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, alkohol in droge ter motilci pozornosti. Zaradi prehitre vožnje je umrlo 40 ljudi. V prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola ali drog, je umrlo 31 oseb, kar predstavlja tretjino vseh žrtev.
Izrazito se je povečalo tudi število smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil. Umrlo je 30 voznikov, kar je več kot dvakrat toliko kot leto prej. Pogosti vzroki so neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti.
Največ nesreč se zgodi v naseljih, kjer se je zgodilo skoraj dve tretjini vseh primerov, umrlo pa je 21 ljudi. Na regionalnih cestah zunaj naselij je umrlo 31 ljudi. Največ smrtnih nesreč se zgodi ob koncu tedna, predvsem ob petkih in sobotah. Med povzročitelji prevladujejo vozniki srednjih starostnih skupin in mladi vozniki.
Med regijami izstopa Savinjska statistična regija z 23 smrtnimi žrtvami. Poslabšanje so zabeležili tudi v Posavski regiji, medtem ko sta Pomurska in Podravska dosegli najnižje število umrlih glede na število prebivalcev.
Predstavniki obeh institucij poudarjajo, da je leto 2025 resno opozorilo. Napovedujejo okrepljene preventivne akcije in nadzor, zlasti na področju hitrosti, alkohola in uporabe varnostnih pasov. Cilj nacionalnega programa varnosti cestnega prometa ostaja jasen – nič smrtnih žrtev in hudo poškodovanih na slovenskih cestah.