Neprilagojena hitrost ostaja eden glavnih vzrokov za najhujše prometne nesreče. Lani se je na slovenskih cestah zgodilo 3.890 nesreč zaradi hitrosti, umrlo je 39 ljudi, več sto jih je bilo huje poškodovanih. V primerjavi z letom prej se je število smrtnih žrtev povečalo.
Hitrost je tudi najpogostejši vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom. Pogosto se pojavlja skupaj z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov. Največ nesreč povzročijo vozniki osebnih avtomobilov, sledijo kolesarji in vozniki enoslednih vozil.
Največ prekoračitev hitrosti policija zaznava v naseljih. Tam se zgodi tudi največ nesreč, hkrati pa gre za okolje, kjer so najbolj izpostavljeni pešci, otroci in starejši. Lani so policisti obravnavali več kot 124.000 kršitev hitrosti, v prvih mesecih letos pa že več kot 30.000.
Raziskave kažejo, da približno polovica voznikov priznava, da občasno vozi prehitro. Med razlogi izstopajo občutek izgube časa ter preveliko zaupanje v lastne sposobnosti. Hkrati večina voznikov takšnega vedenja ne odobrava, kar kaže na razkorak med prepričanji in ravnanjem.
Strokovnjaki opozarjajo, da že majhno povečanje hitrosti močno vpliva na posledice nesreč. Pri višjih hitrostih se podaljšata reakcijski čas in zavorna pot, trki pa imajo bistveno hujše posledice.
Zniževanje hitrosti prinaša tudi širše učinke. Umirjanje prometa v naseljih zmanjšuje število nesreč, hkrati pa prispeva k manjši porabi goriva in manjšim izpustom.
Agencija za varnost prometa in Policija voznike pozivata k previdni vožnji, prilagajanju hitrosti razmeram ter večji pozornosti, predvsem v bližini šol, vrtcev in območij z več pešci.