Po podatkih spremljanja razširjenosti je število klopov nadpovprečno, na njihovo širjenje pa vplivajo mile zime ter večje število gostiteljev, med njimi mali sesalci, srnjad in jelenjad. Slovenija sodi med območja z večjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze, posebej izpostavljene so gorenjska, goriška, koroška in osrednjeslovenska regija.
Med klopi je najpogostejši gozdni klop, ki živi v travi, podrasti in grmovju, prisoten pa je tudi v mestnih parkih. Ne skače in ne leti, temveč čaka na rastlinju in se oprime gostitelja ob stiku. Okuženega klopa ni mogoče prepoznati, zato vsak ugriz predstavlja tveganje, opozarja Maja Stopar dr. vet. med iz mariborskega Vetprometa.
Strokovnjaki spremljajo tudi pojav večjih vrst, ki lahko aktivno iščejo gostitelja.
Klopi so dejavni že pri temperaturah okoli pet stopinj Celzija, zato jih najdemo zgodaj spomladi in pogosto tudi pozno jeseni. Najbolj jim ustrezajo vlažni in zmerno topli pogoji, aktivni so tudi v oblačnem vremenu ali po dežju.
Pri psih se klopi najpogosteje prisesajo na manj poraščene dele telesa. Če je klop okužen, lahko bolezen prenese na psa, kasneje pa tudi na človeka. Psi lahko tako delujejo kot prenašalci klopov v domače okolje.
Klopi prenašajo več kot 600 različnih povzročiteljev bolezni. Pri psih so pogoste bolezni babezioza, borelioza, anaplazmoza in erlihioza. Nekatere potekajo hitro in lahko povzročijo resne zaplete, zato je pomembno zgodnje prepoznavanje znakov in obisk veterinarja.
Znaki okužbe pri psih so lahko utrujenost, izguba apetita, povišana telesna temperatura, bolečine v sklepih ali spremembe v obnašanju. Ker so pogosto neizraziti, je za potrditev bolezni potrebna laboratorijska preiskava.
Strokovnjaki poudarjajo, da je ključna preventiva. Po vsakem sprehodu je priporočljivo pregledati psa, izogibati se visoki travi in uporabljati zaščitna sredstva. Na voljo so tudi sodobne rešitve, ki delujejo sistemsko. Pri izbiri zaščite je smiselno upoštevati način življenja psa in se posvetovati z veterinarjem.