Med letom NH223 je približno v šesti uri potovanja opozorilni sistem zaznal padec tlaka in ravni olja v enem izmed motorjev. Razmere niso postale kritične, a se je kapitan odločil za vrnitev na Japonsko. Poleg tehničnih razlogov je imela odločitev tudi logistično ozadje, saj je bilo v Tokiu mogoče hitro zagotoviti nadomestni del in opraviti popravilo.
Potniki so tako preživeli 14 ur na krožni poti nad Pacifikom in Azijo, ne da bi dosegli evropsko destinacijo. Družba ANA se je opravičila za nevšečnosti ter ponudila nadomestni let naslednje jutro.
Odločitev za vrnitev namesto pristanka na bližnjem letališču je temeljila na presoji, da bi se stanje motorja lahko poslabšalo, če bi letalo nadaljevalo pot proti Evropi. Vrnitev v domačo bazo je omogočila hitrejše in varnejše ukrepanje ter zmanjšala negotovost glede morebitnega daljšega zadržanja na tujem letališču.
Podoben primer se je zgodil leta 2023, ko se je let družbe Air New Zealand iz Aucklanda proti New Yorku po 16 urah vrnil na izhodišče zaradi požara na terminalu v ZDA. Takšni dogodki so redki, a kažejo na to, da se lahko načrti spremenijo tudi pri dolgih medcelinskih letih.
Primer leta NH223 kaže, da imajo v letalstvu prednost varnostni postopki in previdnost, tudi če to pomeni večurno potovanje brez doseženega cilja.