Psi, usposobljeni za pomoč pri sladkorni bolezni, lahko zaznajo spremembe ravni sladkorja v krvi. Zaradi izjemnega voha prepoznajo kemične spremembe, ki jih telo oddaja pri padcu ali porastu glukoze. Ko zaznajo takšno spremembo, lastnika opozorijo z naučenim gibom, na primer z dotikom tačke ali potiskom z gobcem.
Takšna zgodnja opozorila so še posebej pomembna pri otrocih s sladkorno boleznijo. Mlajši pogosto težje prepoznajo znake nenadnega padca sladkorja ali se nanje ne morejo pravočasno odzvati. Pes lahko opozori otroka ali starše in omogoči hitro ukrepanje, s čimer se zmanjša nevarnost resnih zapletov.
Poleg praktične pomoči imajo ti psi tudi pomembno čustveno vlogo. Njihova stalna prisotnost zmanjšuje občutek strahu in napetosti, ki ga lahko povzroča vsakodnevno spremljanje bolezni. Tako pogosto izboljšujejo počutje otroka in celotne družine.
Psi imajo pomembno vlogo tudi pri starejših ljudeh, predvsem pri tistih, ki živijo sami. Živalska družba lahko zmanjša občutek osamljenosti in spodbuja družbeno življenje. Starejši, ki imajo domačo žival, pogosto poročajo o manjšem občutku izolacije in boljši življenjski volji.
Skrb za psa pomeni tudi reden dnevni ritem. Spodbuja gibanje, sprehode in vsakodnevno dejavnost. To lahko ugodno vpliva na telesno zdravje, hkrati pa podpira duševno počutje.
Zaradi teh koristi številna društva in programi v različnih državah uvajajo dejavnosti, ki starejšim omogočajo stik z živalmi ali pomoč posebej izbranih psov.
Ne glede na to, ali pes pomaga pri spremljanju bolezni ali pri vsakodnevnem življenju starejših, je v središču vedno odnos med človekom in živaljo. Ta temelji na zaupanju, naklonjenosti in medsebojni skrbi ter lahko pomembno izboljša občutek varnosti in kakovost vsakdanjega življenja.