Na GZS menijo, da je program sicer dobro zastavljen in umetno inteligenco upravičeno umešča med ključne dejavnike razvoja države, a hkrati opozarjajo na pomanjkanje jasnih usmeritev za izvedbo ter opredeljenih pričakovanih učinkov, predvsem na področju gospodarstva. Marko Štefančič iz GZS je zapisal, da bo uspeh programa odvisen od preglednega upravljanja, dolgoročne finančne podpore in stalnega dialoga z gospodarstvom.
Posebej izpostavljajo, da je gospodarstvo v trenutnem osnutku razpršeno med več vsebinskih področij, kar po njihovem otežuje določanje prioritet, odgovornosti in merjenje učinkov. Predlagajo torej uvedbo samostojnega strateškega cilja, ki bi obravnaval uporabo umetne inteligence v podjetjih, spodbujal konkurenčni domači ekosistem in podprl digitalne rešitve za mikro, mala in srednja podjetja ter startup okolje.
GZS obenem predlaga dopolnitev programa z akcijskim načrtom, v katerem bi bili natančno opredeljeni ukrepi, nosilci, časovni okviri in viri financiranja. Ob tem se zavzemajo tudi za vzpostavitev posebnega urada za umetno inteligenco, ki bi skrbel za izvajanje programa, horizontalno usklajevanje med resorji in vključevanje gospodarstva v oblikovanje politik.
Po mnenju GZS je za dolgoročen uspeh ključno, da se Slovenija zgledno uredi področje umetne inteligence, podobno kot nekatere druge evropske države, kjer imajo takšni programi jasno upravljavsko strukturo in dolgoročno politično podporo.