Umetna inteligenca postaja del vsakdanje infrastrukture

Umetna inteligenca ni več tehnologija prihodnosti, ampak postaja del vsakdanjih delovnih procesov, gospodarstva, prava in javnih storitev, je bilo slišati na 3. konferenci Umetna inteligenca in pravni izzivi. Sodelujoči so opozorili, da razvoj umetne inteligence odpira številna pravna, organizacijska in družbena vprašanja.

Umetna inteligenca postaja del vsakdanje infrastrukture

Direktorica podjetja Tax-Fin-Lex Zlata Tavčar je poudarila, da tako hitrega razvoja na področju umetne inteligence v zgodovini še ni bilo. Po njenih besedah nekateri razvoj spremljajo z zaskrbljenostjo zaradi vpliva na delovna mesta, drugi pa v novih orodjih vidijo pomoč pri vsakdanjem delu in možnost večje produktivnosti.

Rdeča nit konference je bil evropski Akt o umetni inteligenci (AI Act), ki bo po oceni sodelujočih pomembno vplival na razvoj, uporabo in nadzor sistemov umetne inteligence v Evropi. Govorci so opozorili na vprašanja odgovornosti, preglednosti in varstva temeljnih pravic.

Višja državna tožilka Anita Veternik, namestnica nacionalnega predstavnika Slovenije pri Eurojustu, je opozorila na rast digitalnega kriminala, uporabo zlonamernih jezikovnih modelov ter avtomatiziranih spletnih prevar. Tjaša Kohek iz podjetja Tax-Fin-Lex je predstavila uporabo pomočnika TFL AI Plus za lažje iskanje po zakonodaji.

Izr. prof. dr. Petra Weingerl z Univerze v Mariboru je predstavila ključne zahteve evropskega akta o umetni inteligenci in opozorila na izzive pri njegovem izvajanju. Prof. dr. Verica Trstenjak je spregovorila o sodni praksi Sodišča EU na področju umetne inteligence in varstvu temeljnih pravic.

Predstavniki Odvetniške pisarne Jadek & Pensa so predstavili vprašanja avtorskih pravic in podatkovnega rudarjenja, Marko Grobelnik iz UNESCO centra IRCAI pa možnosti razvoja AI pomočnikov in praktične uporabe umetne inteligence.

O uporabi umetne inteligence v sodstvu je govoril višji sodnik dr. Ciril Keršmanc, Miha Mlakar iz podjetja Pareto AI pa je predstavil razlike med uporabo umetne inteligence v oblaku in lokalnih okoljih.

Sodelujoči so opozorili tudi na vpliv umetne inteligence na upravne postopke, kadrovanje, varstvo osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. Posebej so izpostavili nevarnost uporabe AI orodij brez nadzora organizacij.

Podjetje Tax-Fin-Lex je bilo ustanovljeno leta 2004. Na portalu Tax-Fin-Lex združujejo zakonodajo, sodno prakso ter pravne, davčne in finančne informacije. Na podlagi teh podatkov so razvili pravno umetno inteligenco TFL AI.