Strokovnjaki opozarjajo, da brez ustreznega oprijema ne morejo delovati niti napredni varnostni sistemi v vozilu. ABS, ESC in drugi sistemi pomoči vozniku so odvisni od trenja med pnevmatiko in cestiščem. Če je tlak prenizek, se pnevmatika prekomerno deformira, delovna temperatura naraste in obraba se pospeši, hkrati pa se poslabšata vodljivost in zaviranje v trenutkih, ko je reakcija najpomembnejša. Tudi sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah ne odpravi potrebe po rednih preverjanjih, saj praviloma zazna večja odstopanja, ne pa vseh težav, ki se razvijejo postopoma.
Pri nakupu pnevmatik je pogosto odločilna cena, kar pa se lahko pokaže v slabši zmogljivosti v zahtevnih razmerah. Raziskava Tire X-ray podjetja Afane navaja, da se velik delež voznikov odloča predvsem po ceni, manjši del pa upošteva kakovost in sestavo. Ob tem se poudarja, da kakovostna pnevmatika ni nujno najdražja, temveč tista, ki ustreza vozilu, podnebju in načinu vožnje. Pri primerjavi lahko pomaga evropska oznaka pnevmatik, ki prikaže podatke o oprijemu na mokri podlagi, porabi energije in hrupu. Neodvisni testi opozarjajo tudi na velike razlike v zaviranju, saj lahko pri hitrosti 80 kilometrov na uro razlika med razredoma A in G nanese do 18 metrov zavorne poti, kar na cesti pogosto odloča o izidu nevarnega trenutka.
Poročila o stanju na cestah kažejo, da je neustrezen tlak še vedno zelo razširjen problem. Podatki navajajo več milijonov vozil, pri katerih vsaj ena pnevmatika ni pravilno napolnjena, pri številnih pa tlak odstopa od priporočil proizvajalca za več kot desetino. Tehnični pregledi pogosto odkrijejo tudi prekomerno obrabo, poškodbe in neenakomerno obrabo, ki so lahko posledica napačnega tlaka, nepravilne geometrije ali težav z vzmetenjem. Ob tem ostaja razširjeno prepričanje, da elektronika nadomesti slabo pnevmatiko ali da opravljen tehnični pregled pomeni popolno varnost, vendar gre pri pregledih za zakonski minimum, ne pa za zagotovilo, da bo vozilo v kritičnem trenutku delovalo optimalno.
Prometno-varnostne organizacije zato spodbujajo rutino, ki ne zahteva veliko časa ali stroškov. Priporočajo mesečno preverjanje tlaka v ohlajenih pnevmatikah, redno kontrolo globine profila in vizualni pregled za razpoke, zareze ali izbokline. Posebej koristni so dodatni pregledi pred daljšimi potovanji ter pred zimsko sezono. Pozornost velja nameniti tudi vibracijam in tresenju volana, saj lahko to kaže na potrebo po uravnoteženju ali centriranju koles, še posebej po močnejših udarcih v robnik ali udarnih jamah. Strokovnjaki odsvetujejo mešanje različnih vrst in kakovosti pnevmatik na istem vozilu, ker to poslabša stabilnost in predvidljivost obnašanja na cesti, ter poudarjajo, da je treba pri nakupu upoštevati predpisano velikost, nosilnostni indeks in hitrostni razred.
Redno vzdrževanje pnevmatik ostaja eden najcenejših varnostnih ukrepov, ki se pri vsakodnevni vožnji hitro pozna v boljšem oprijemu, krajšem zaviranju in večji stabilnosti, posebej takrat, ko se razmere na cesti nenadoma spremenijo.