Ekipa raziskovalcev je analizirala vedenje 1300 zlatih prinašalcev ter njihov genski zapis. Ugotovili so, da so geni, povezani z učljivostjo, tesnobo in celo agresijo, enaki tistim, ki pri ljudeh vplivajo na čustveno občutljivost, inteligenco in odzive v stresnih situacijah. Gen ROMO1, na primer, se povezuje z učljivostjo pri psih in z inteligenco pri ljudeh. Gen PTPN1, ki je pri psih povezan z agresijo, ima pri ljudeh podobno funkcijo.
Raziskovalka dr. Eleanor Raffan je poudarila, da odkritja potrjujejo skupne genetske temelje za čustvena stanja pri obeh vrstah. To pomeni, da je tudi pasje vedenje bolj zapleteno, kot se je doslej domnevalo, in da je deloma genetsko pogojeno.
Raziskava odpira vrata k boljši veterinarski obravnavi psov, ki kažejo znake tesnobe, razdražljivosti ali strahu. Veterinarji bodo lahko bolj natančno ocenjevali vedenjske težave in jih povezovali z biološkim ozadjem, podobno kot pri ljudeh.
Zlati prinašalci, ki slovijo kot družabni in inteligentni, so pogosto izpostavljeni stresu zaradi neustreznega razumevanja njihovih čustvenih potreb. Kognitivno-čustveno usposabljanje, ki se osredotoča na povezavo med lastnikom in psom, postaja vse pomembnejše za njihovo dobrobit.
V zaključku raziskava poudarja tudi širšo biološko povezanost med živalmi in ljudmi. Šimpanzi si z ljudmi delijo 96 % genetskega zapisa, prašiči, mačke in gorile okoli 90 %, celo vinske mušice pa presenetljivih 61 %. Po besedah raziskovalca Enocha Alexa iz Cambriške univerze lahko nepravilno vedenje psov pogosto izvira iz stiske, ki jo lastniki ne prepoznajo, vendar bi jo s pomočjo genetike lahko lažje razumeli.