Po podatkih raziskave o življenjskem slogu odraslih prebivalcev Slovenije iz leta 2024 priporočeno količino spanja dosega 62,2 odstotka vprašanih. Odrasli v povprečju spijo 6,9 ure med delovnimi dnevi in 7,6 ure ob koncih tedna. Nekaj več kot 61 odstotkov prebivalcev ima običajno stalen čas uspavanja, manj kot polovica pa poroča, da se zjutraj redno zbuja spočitih.
Največ težav s spalnimi navadami imajo mladi med 18. in 24. letom starosti. V tej skupini je delež oseb z ustaljenim časom uspavanja in občutkom spočitosti po spanju najnižji.
Strokovnjaki poudarjajo, da večina odraslih potrebuje med sedem in devet ur spanja na noč. Na kakovost spanja vplivajo tudi spalne navade. Med najpogostejšimi ukrepi prebivalci navajajo ugašanje motečih naprav v spalnici, uporabo postelje predvsem za spanje ter redno prezračevanje prostora.
Nespečnost se najpogosteje kaže v težavah z uspavanjem, pogostem prebujanju ponoči ali prezgodnjem jutranjem prebujanju. Občasne težave ima vsaj tretjina odraslih, pri 10 do 15 odstotkih pa so simptomi tako izraziti, da gre za klinično motnjo. Če težave trajajo najmanj tri mesece in se pojavljajo večkrat tedensko, govorimo o kronični nespečnosti.
Kronična nespečnost lahko vpliva na kakovost življenja in poveča tveganje za razvoj duševnih ter telesnih bolezni. Pogosteje se pojavljajo tesnobnost, depresija, bolezni srca in ožilja ter druge zdravstvene težave.
Pri občasnih motnjah spanja strokovnjaki priporočajo reden spalni ritem, sproščanje pred spanjem, telesno dejavnost in izpostavljenost dnevni svetlobi. Priporočajo tudi omejevanje dnevnega spanja, saj lahko to oteži večerno uspavanje.
Pri dolgotrajnih težavah je priporočljivo poiskati strokovno pomoč. Po evropskih smernicah je prva izbira zdravljenja kronične nespečnosti kognitivno-vedenjska terapija, ki pomaga prepoznati in spremeniti navade ter miselne vzorce, povezane z nespečnostjo.
Po ocenah strokovnjakov ima različne motnje spanja med 10 in 30 odstotkov odraslih. Poleg nespečnosti so pogoste tudi motnje dihanja med spanjem in sindrom nemirnih nog. V centrih za motnje spanja poudarjajo, da sta pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje pomembna za preprečevanje resnejših zdravstvenih posledic, med katerimi so možganska kap, srčni infarkt, povišan krvni tlak, debelost in večje tveganje za prometne nesreče zaradi prekomerne dnevne zaspanosti.