Prekomerna izpostavljenost hrupu lahko povzroča vznemirjenost, stres, slabšo zbranost in motnje spanja. Kratkotrajni, zelo glasni zvoki, denimo poki petard, lahko sluh poškodujejo že v nekaj trenutkih. Tudi dolgotrajna izpostavljenost glasni glasbi na koncertih in prireditvah lahko povzroča postopne okvare, ki jih posameznik pogosto opazi šele kasneje.
Na inštitutu opozarjajo, da se poškodbe sluha kopičijo in jih ni mogoče odpraviti. Izguba sluha vpliva na vsakdanje življenje in počutje, povezana pa je tudi z večjim tveganjem za socialno izolacijo, depresijo ter upad miselnih sposobnosti.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je velik delež mladih izpostavljen tveganju za okvaro sluha zaradi poslušanja glasne glasbe. Pogosta posledica je tudi tinitus, ki se kaže kot zvonjenje ali šumenje v ušesih brez zunanjega vira zvoka. Težave se lahko umirijo, v nekaterih primerih pa trajajo dlje časa.
Strokovnjaki poudarjajo, da je izgubo sluha mogoče preprečiti z zmanjšanjem izpostavljenosti hrupu. Med preprostimi ukrepi navajajo uporabo ušesnih čepkov, ki lahko zaščitijo sluh na koncertih, športnih dogodkih, streliščih ter pri delu z glasnimi napravami.
NIJZ opozarja na škodljive posledice hrupa za zdravje
Nacionalni inštitut za javno zdravje ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu opozarja na vpliv hrupa na sluh, zdravje in kakovost življenja. Med najpogostejšimi viri izpostavljajo promet, zlasti cestni, ki predstavlja največje tveganje.
