V povprečju so sodelujoči v dobrih treh letih in pol zmanjšali zmerno ali intenzivno telesno dejavnost za več kot devet ur na mesec. Hkrati se je znižala kakovost prehrane. Delež mladih, ki se prehranjujejo po načelih sredozemskega načina prehranjevanja, se je opazno zmanjšal.
Močno se je povečal tudi čas pred zasloni. Uporaba telefonov, tablic in igralnih naprav je zrasla za več kot 11 ur na teden. Na letni ravni to pomeni skoraj 25 dodatnih dni pred elektronskimi napravami. Le še majhen delež mladih med vikendom ostane pod priporočeno mejo dveh ur dnevno.
Spremembe so vidne tudi pri spanju. Med vikendi vse manj mladih doseže priporočeno število ur počitka. Sočasno se je delež tistih, ki poročajo o psihološkem nelagodju, povečal z manj kot petine na več kot tretjino.
Raziskava opozarja tudi na razmerje med obsegom pasu in višino, ki je lahko zanesljivejši pokazatelj tveganja za presnovne in srčno-žilne zaplete od same telesne teže. Mladi z ugodnejšim razmerjem so praviloma bolj telesno dejavni in imajo bolj urejene prehranske navade, medtem ko so slabši kazalniki povezani z manj gibanja, manj spanja in več časa pred zasloni.
Podatki kažejo tudi rast debelosti med dekleti v zadnjih dveh desetletjih, pri čemer se je povečal tudi delež trebušne debelosti. Ob tem se poglabljajo socialne razlike, saj je tveganje za debelost izrazito višje med otroki iz socialno šibkejših okolij.
Raziskovalci opozarjajo, da gre za širši družbeni izziv, ki presega posamezne odločitve družin. Med predlaganimi ukrepi so omejevanje časa pred zasloni, spodbujanje redne telesne dejavnosti ter ustvarjanje okolja, ki mladim omogoča bolj zdrave vsakdanje navade.