Naslednje jutro lahko prinese občutek nervoze, napetosti ali obžalovanja. Alkohol med pitjem pogosto ustvari občutek sproščenosti ali evforije, vendar se po presnovi lahko pojavijo tudi miselna megla, razdražljivost ter občutki sramu ali krivde.
Alkohol deluje kot zaviralec osrednjega živčnega sistema. To pomeni, da upočasni delovanje možganov in vpliva na zaznavanje, gibanje, razmišljanje ter uravnavanje čustev. Psihologinja Sally Adams z Univerze v Birminghamu pojasnjuje, da prekomerno pitje lahko moti ravnovesje teh procesov.
Ko alkohol doseže možgane, vpliva tudi na nevroprenašalce, snovi, ki omogočajo komunikacijo med živčnimi celicami. Med pitjem spodbuja sproščanje dopamina, kar ustvari občutek ugodja. Hkrati okrepi delovanje snovi GABA, ki sprošča telo in povzroča zaspanost, ter oslabi vpliv glutamata, kar lahko vpliva na spomin in koordinacijo.
Zdravnik Stephen Holt opozarja, da alkohol hkrati vpliva na več sistemov v telesu, zato povzroča različne odzive. Ko telo alkohol razgradi, možgani poskušajo ponovno vzpostaviti ravnovesje. Prav ta proces lahko naslednji dan sproži nelagodje.
Raziskave kažejo, da imajo ljudje z mačkom pogosto več težav pri uravnavanju čustev. V eni izmed raziskav so udeleženci poročali, da se jim po pitju alkohola naslednji dan dogodki zdijo bolj negativni.
Pri soočanju s takšnim stanjem strokovnjaki najprej priporočajo lajšanje telesnih težav. Pomaga zadostno pitje tekočine, zlasti napitkov z elektroliti, ter lahka in hranljiva hrana. Med priporočili so sadje, banane, ribe ali piščanec ter živila z vitamini skupine B, cinkom in kalijem. Pomemben je tudi počitek.
Ko telesni znaki popustijo, je lažje obvladovati tudi čustveno nelagodje. Pomagajo lahko lahka telesna dejavnost, sprostitvene vaje ali miren čas za počitek.
Najbolj zanesljiv način, da se takšnemu stanju izognemo, ostaja zmerno pitje alkohola ali odločitev, da alkohola ne uživamo.