Starejši sodijo med bolj ogrožene skupine zaradi bolezni, zmanjšane gibljivosti in pogosto slabšega dostopa do zobozdravnika. "Dobra ustna higiena je edina intervencija, ki neposredno vpliva na vzrok težav," poudarja zobozdravnica. Dodaja, da redni pregledi omogočajo pravočasno odkrivanje težav, preden postanejo zahtevnejše.
Podatki kažejo na izrazite pomanjkljivosti. Skoraj vsi stanovalci zobozdravnika obiščejo šele ob težavah. Večina zaposlenih v domovih navaja pomanjkanje časa in kadra, mnogi pa opozarjajo tudi na težave pri izvajanju ustne higiene pri stanovalcih.
"Danes ne govorimo o zobeh. Govorimo o sistemski slepi pegi slovenskega zdravstva," opozarja vodja projekta Ustno zdravje. Po njegovih besedah številni starejši do zobozdravstvene oskrbe sploh ne pridejo.
Slabo ustno zdravje vpliva tudi na širše zdravstveno stanje. Povezano je s pljučnicami, podhranjenostjo in slabšim nadzorom kroničnih bolezni, kar vodi v več hospitalizacij.
Zbornica zato predlaga več ukrepov, med njimi obvezne letne preglede v domovih, boljšo organizacijo ustne higiene, usposabljanje osebja ter razvoj mobilnih zobozdravstvenih storitev.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bolezni ustne votline v Sloveniji letno povzročijo znatne izgube produktivnosti. Stroka opozarja, da je treba več pozornosti nameniti preventivi, saj je večino težav mogoče preprečiti.
V Sloveniji je preventiva pri otrocih dobro urejena, po koncu šolanja pa nastane vrzel, ki se z leti še poglablja. Zato na zbornici poudarjajo, da brez sistemskih rešitev ustnega zdravja starejših ni mogoče zagotoviti celostne zdravstvene oskrbe.