V Sloveniji je leta 2022 za rakom zbolelo približno 19.000 ljudi

Po podatkih najnovejšega poročila Registra raka, ki deluje v okviru Onkološkega inštituta Ljubljana, je v Sloveniji leta 2022 za rakom zbolelo približno 19.000 ljudi, od tega več kot 10.000 moških in skoraj 9000 žensk. Med novimi primeri je bilo tudi 5500 nemelanomskih kožnih rakov.

V Sloveniji je leta 2022 za rakom zbolelo približno 19.000 ljudi

Najpogostejše vrste raka so bile rak prostate, pljučni rak, rak dojk, rak debelega črevesa in danke ter kožni melanom. Te bolezni so skupaj predstavljale kar 54 odstotkov vseh novo odkritih rakov. Po navedbah inštituta so številni ti raki povezani z nezdravim življenjskim slogom, največje tveganje za obolevnost pa ostaja pri starejši populaciji – kar 64 odstotkov vseh novih primerov je bilo med osebami starejšimi od 65 let.

Med opaznejšimi trendi izstopa povečana pojavnost raka trebušne slinavke, prostate, pljuč pri ženskah in raka ščitnice pri ženskah. V istem letu je zaradi rakavih bolezni umrlo skoraj 6400 ljudi – približno 3600 moških in 2800 žensk.

Kljub zaskrbljujočim številkam pa v Sloveniji danes živi več kot 130.000 ljudi, ki so kdaj zboleli za rakom, kar kaže na napredek v zdravljenju in preživetju. Petletno čisto preživetje bolnikov z rakom, ki so zboleli med letoma 2018 in 2022, znaša 59 odstotkov za moške in 64 odstotkov za ženske. Več kot 80 odstotkov bolnikov z določenimi vrstami raka – med njimi rak mod, ščitnice, prostate, kožni melanom, Hodgkinov limfom in limfatična levkemija – doseže petletno preživetje.

Izrazit napredek so zabeležili tudi pri pljučnem raku, kjer je petletno preživetje pri ženskah prvič preseglo 30 odstotkov. Sonja Tomšič z Onkološkega inštituta, ki je tudi koordinatorka Državnega programa obvladovanja raka, je opozorila, da bo po statistični napovedi vsak tretji Slovenec, rojen leta 2022, do svojega 75. leta zbolel za rakom.

Poročilo poudarja tudi pomen zgodnjega odkrivanja, kakovostne obravnave in celostne podpore bolnikom. Porast števila novih primerov raka je deloma posledica staranja prebivalstva, deloma pa posledica učinkovitejšega zajema podatkov po uvedbi aktivne registracije, ki omogoča neposreden dostop do elektronskih zdravstvenih zapisov in natančnejše evidentiranje primerov.

Na Onkološkem inštitutu ob tem poudarjajo, da pandemija covida-19 ni povzročila večjega deleža poznih stadijev ob diagnozi, kar pripisujejo neprekinjenemu delovanju onkoloških storitev, pravočasni ponovni vzpostavitvi presejalnih programov in dobri obveščenosti javnosti.