Deset let po EPK v Mariboru še vedno mešani občutki

Dejstvo je, da infrastrukturno ni izpolnil pričakovanj, v vsebinskem smislu pa je med drugim prinesel nova sodelovanja, okrepljeno neodvisno sceno in novo pojmovanje kulture, je bilo slišati na današnji okrogli mizi v Sodnem stolpu. Takratni programski direktor EPK Maribor Mitja Čander je spomnil, da je bil projekt načrtovan v povsem drugačnih časih, kot so bili leta 2012, ko sta mesto in država čutila posledice svetovne gospodarske krize in je bilo tudi na političnem področju veliko napetosti. "S finančnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo in so bila na ravni redne letne podpore večjemu javnemu zavodu v kulturi, smo naredili zelo veliko," je prepričan.

"V okviru EPK je veliko producentov dobilo priložnost, da razvijejo svoja znanja in vzpostavijo povezave z mednarodnim prostorom in tako razvijejo resnejše ambicije. To je bilo izjemno leto, ko smo videli, da Maribor ni nujno neko provincialno kulturno mesto, ampak je res lahko svetovljansko, odprto, kreativno in zanimivo mesto. To je nekaj, kar ostane v ljudeh in česar ne moreš izbrisati," je dejal.

Nekdanja direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer meni, da je EPK prinesel v mesto duh povezovanja med meščani, povezovanja med mesti in povezovanja vsega kulturnega potenciala v okolju. "Postalo je jasno, da bolj kot nove stavbe in tekma med institucijami uspeh prinesejo le povezovanje in sinergije. Prav tako je Maribor z EPK postavil nastavke za središče vzhodne kohezijske regije," ocenjuje.

Spomnila je, da se je v času EPK med drugim zgodila prva koprodukcija SNG Maribor in Drame Ljubljana in da je mariborsko občinstvo s takšnimi projekti postalo zahtevnejše.

Podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra vidi učinke EPK še v okrepljeni neodvisni sceni, saj je EPK omogočil razvoj tudi manjšim organizacijam, ter tesnejšem sodelovanju med nevladnimi in vladnimi organizacijami, tudi z zasebnim sektorjem. "Mogoče pa je dobro, da nismo takrat zgradili želenih megalomanskih objektov, ki bi še danes močno bremenili občinski proračun," je dodala Petra Očkerl iz Inštituta za politike prostora.

Med še danes vidnimi točkami v mestu, ki so se rodile v času EPK, so kulturno prizorišče Vetrinjski dvor, Iniciativa mestni zbor s participativnim proračunom ter urbani vrtovi, ki so zaživeli v okviru programskega sklopa Urbane brazde. Slednji je imel po mnenju večine sodelujočih na današnji okrogli mizi daljnosežne učinke, saj se je z njim pojmovanje, kaj je kultura, razširilo daleč onkraj tradicionalnih predstav, vse do ekologije in socialnega opolnomočenja.

Številni projekti pa so ugasnili, med drugim je danes spet prepuščena propadu nekdanja Velika kavarna v središču mesta, kjer je bila v času EPK odmevna razstava Nemci in Maribor, ki je bila po besedah Čandra zelo pomembna za identiteto mesta in celjenje njegovih ran iz preteklosti.

Prav tako je pred dvema letoma zaprl vrata Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP). Kot je pojasnila njegova nekdanja vodja Karolina Babič, je umanjkala sistemska podpora, da bi takšne pobude lahko dolgoročno delovale. "Teh stvari nismo znali sistemsko umestiti v razvoj mesta," meni.

Predstavnik mlajše generacije, kustos Jure Kirbiš, ki je EPK spremljal kot obiskovalec kulturnih dogodkov, je mnenja, da so bila pričakovanja do EPK previsoka. "V pozitivnem smislu vidim EPK predvsem kot psihološko razbremenitev za Maribor. Nismo več v pričakovanju EPK in tako ne pričakujemo več, da bo EPK rešil vse naše težave, ampak smo doumeli, da moramo poskrbeti sami zase," je dejal.

Pesnica in prevajalka Nina Medved vidi v projektu veliko razočaranj, saj so pogoji za delo v kulturi v Mariboru še vedno zelo težki.

Nekdanji vodja občinskega urada za kulturo Aleš Novak ne razume "ihte, s katero je potencialno dediščino tega projekta uničevala naslednja mestna oblast, pri čemer se je opirala tudi na nezadovoljstvo pri delu zainteresirane javnosti, destruktiven pristop, ki mestu in kulturi ni prinesel nič dobrega".

"Morda nam prav deseta obletnica ponuja zadostno distanco za refleksijo in vzpostavitev ustreznejšega odnosa do dediščine tega projekta, če ne drugega, pa zaradi razvoja in rasti še danes živih programov in aktivnosti, ki so bili zasnovani ali pa so rasli iz EPK in v pomembni meri bogatijo življenje našega mesta," je izpostavil.