Španija po požarnih ujmah med olajšanjem in opozorili

V provinci Ourense ostaja aktivnih sedem večjih požarov, skupaj so tam uničili več kot 67.000 hektarjev. Največji ogenj v Laroucu je zajel več kot 20.000 hektarjev in postal največji, odkar v Galiciji beležijo statistiko. Požari so se širili čez reko Sil ter prizadeli več deset občin v Galiciji in sosednji provinci Lugo. Aktivni ostajajo tudi požari v Chandrexa de Queixa in Vilariñu, kjer je zgorelo 18.000 hektarjev, ter v Oímbri in Xinzu de Limia s 15.000 hektarji.

Železniški promet na progi za visoke hitrosti med Madridom in Galicijo je zaradi bližine ognja popolnoma prekinjen že šest dni. Minister za promet Óscar Puente je napovedal, da bi se vlaki lahko znova zagnali, a upravljavec infrastrukture Adif opozarja, da varnostni pogoji še niso izpolnjeni.

Policija je medtem prijela več osumljencev za podtikanje požarov. V Moraleji de Enmedio so moškega ujeli z oljnim rezervoarjem in vnetljivimi predmeti, kasneje pa ga obtožili še za požig v Humanesu de Madrid. V Argandi pri Madridu so pridržali osumljenca treh sočasnih požarov, ki so izbruhnili na različnih lokacijah.

Meteorologi napovedujejo spremembo – dolina nizkega tlaka, ki je prinesla konec vročinskega vala, se pomika čez Iberski polotok in Balearske otoke. Aemet je za sredo izdal opozorila za deset provinc, predvsem zaradi močnih padavin, neviht in visokih valov. Najhuje bo na Mallorci, kjer pričakujejo do 50 litrov dežja na kvadratni meter.

V ozadju požarnih kriz se znova odpirajo razprave o depopulaciji podeželja. Analiza nacionalnega statističnega inštituta kaže, da je skoraj 90 odstotkov občin, ki so jih prizadeli avgustovski požari, v zadnjih dveh desetletjih izgubilo prebivalce. V nekaterih območjih severozahoda je upad presegel 50 odstotkov, kar pomeni več zapuščenih površin in slabše možnosti za obrambo pred ognjem.

Strokovnjaki opozarjajo, da poleg podnebnih dejavnikov prav zapuščanje podeželja predstavlja enega ključnih vzrokov za obseg požarov, ki so letos znova zaznamovali Španijo.