Kranjski mestni svet za čimprejšnjo izgradnjo drugega tira proge Ljubljana-Kranj

Poleg tega so svetniki prisluhnili predstavitvi projekta izgradnje drugega tira železniške proge na relaciji Ljubljana-Kranj in podprli njegovo čimprejšnjo izgradnjo.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Kranju povedal kranjski župan Matjaž Rakovec, je mestni svet soglasno sprejel sklep, da podpira čimprejšnjo izgradnjo drugega tira, vzpostavitev novega skupnega potniškega terminala z nadhodom do Stražišča, izgradnjo novih postajališč s P+R parkirišči, ureditev hodnika za pešce in kolesarje prek mostu čez Savo do Struževa ter rekonstrukcijo podvoza pod železnico na Gorenji Savi.

"S tem smo dejansko dali ministrstvu za infrastrukturo zeleno luč, da lahko s projektom nadaljuje," je izpostavil Rakovec in povedal, da se mestni svet ni posebej opredelil do variante trase, ki bi potekala skozi vas Orehek in ki je razburila tamkajšnje prebivalce. "To prepuščamo strokovnjakom. So pa mestni svetniki poudarili, da bi bila za Kranj vseeno morda bolj sprejemljiva tretja varianta, in sicer vkopana proga pod Ljubljansko cesto," je pojasnil župan.

Prepričan je, da se bo za odsek Orehek-Drulovka poiskalo ustrezno varianto, ki bo po analizi ugotovljena kot najprimernejša v prostoru. Sicer pa je, kot je izpostavil, projekt drugega tira izjemnega pomena ne samo za državo, ampak tudi za celotno Mestno občino Kranj, kjer ob tem načrtujejo številne dolgoročne strateške rešitve. "Prepričan sem, da bomo zato tudi v tem primeru zmogli preseči strankarske delitve in bomo projekt tudi objektivno podpirali," je poudaril.

Mestni svet je na sredini seji potrdil tudi zaključni račun Mestne občine Kranj za lansko leto. Realizacija lanskega proračuna je bila glede na načrte približno 70-odstotna, kar je podobno kot že prejšnja leta, je povedal Rakovec. Kot je pojasnil, skušajo čim več projektov vnesti v proračun in zagotoviti sredstva za pripravo dokumentacije, kdaj jih bodo izvedli, pa je potem odvisno od pridobitve gradbenega dovoljenja in evropskega ali državnega sofinanciranja.

Na računu občine je konec lanskega leta ostalo dobrih pet milijonov evrov. Načrtovana 12 milijonov evrov velika zadolžitev v lanskem letu ni bila potrebna. Zadolženost občine se je z vrnitvijo treh milijonov evrov kreditov in obresti celo zmanjšala. Realizacija lanskega proračuna pa je bila kar za pet milijonov evrov manjša od načrtovane zaradi zamude pri komasaciji za poslovno cono Hrastje, ki je bila končana šele februarja letos. Zamaknila se je tudi izgradnja parkirišča P+R na Zlatem polju.

Nekaterih načrtovanih projektov občina ni mogla izvesti, ker so bili vezani na pridobitev evropskih sredstev, pa tudi zaradi pomanjkanja materiala in delovne sile ali podražitev. Tako so za nadhod pri Tušu in za most čez Savo na Ljubljanski cesti kar trikrat izvedli javni razpis za izvajalca del. Za prenovo mostu so ga v tretjem poskusi vendarle dobili, tako da so projekt letos lahko začeli izvajati. Za nadhod pa občina sedaj računa na evropska sredstva in na uspeh četrtega razpisa.