Papež Leon XIV. ob 70-letnici zaznamovan z umirjenim slogom vodenja

Robert Prevost, rojen v Chicagu, je po študiju vstopil v red avguštincev, večino duhovniške poti pa preživel med Perujem, Rimom in ZDA. Leta 2015 je postal škof v perujski škofiji Chiclayo, kjer se je posvečal predvsem delu z revnimi in migranti. Papež Frančišek ga je januarja 2023 imenoval za prefekta dikasterija za škofe, kar je ena najvplivnejših funkcij v Vatikanu, konec septembra istega leta pa je postal kardinal. Na konklavu maja 2025 je bil izvoljen za 267. papeža.

Njegov pontifikat se od začetka kaže kot bolj zadržan in usmerjen v tišji dialog. V ospredju so enotnost Cerkve, duhovna globina in znamenja avguštinske teologije – molitev, skupnost in iskanje Boga. Pooseblja tudi večjo naklonjenost tradiciji: znova nosi klasična papeška oblačila, pogosteje uporablja latinščino, odločil se je za bivanje v Apostolski palači in poletja preživlja v Castel Gandolfu.

Čeprav naj bi vsebinsko ostajal zvest Frančiškovim poudarkom – med drugim skrbi za migrante, okoljska vprašanja in medverski dialog – doslej večjih reformnih korakov še ni predstavil. Do zdaj je razglasil prve svetnike svojega pontifikata, med njimi mladega Carla Acutisa, ter gostil srečanje mladih v Vatikanu, ki se ga je udeležil skoraj milijon ljudi.

V tujino še ni odpotoval, prav tako ni imel večjega intervjuja, zato mnogi zdaj pozornost usmerjajo k njegovi prvi encikliki, ki bi lahko razkrila več o njegovih pogledih. Opazovalci pričakujejo poudarke miru, enotnosti in ljubezni do Boga ter ljudi.

Če bo na položaju vztrajal tako dolgo kot njegov soimenjak Leon XIII., ki je papeževanje začel pri podobni starosti in trajalo 25 let, ima Leon XIV. pred seboj še dolgo obdobje za uresničevanje svojih ciljev.