Le dve tretjini županov izpolnilo obljubo o participativnem proračunu

Podatki kažejo na napredek pri vključevanju prebivalcev v lokalno odločanje, a hkrati opozarjajo na še vedno prisotne razlike v pristopih občin.

Participativni proračun pomeni, da prebivalci neposredno odločajo, kako porabiti del občinskega denarja, kar naj bi prispevalo k bolj pregledni in učinkoviti porabi sredstev, enakomernejšemu razvoju lokalnega okolja ter večjemu zaupanju v delo občinske uprave. Na Inštitutu menijo, da takšni mehanizmi spodbujajo večjo povezanost med prebivalci in lokalno oblastjo ter povečujejo legitimnost sprejetih odločitev.

Pred lokalnimi volitvami leta 2022 je vprašalnik Inštituta izpolnilo približno 630 kandidatov za županska mesta, 240 od njih se je strinjalo, da bi morala občina del sredstev nameniti participativnemu proračunu. Mandat je nato prejelo 46 tistih, ki so to napovedali, poleg njih pa še 30 županov, katerih občine so to prakso že izvajale v preteklosti.

Po zadnjih podatkih je vsaj en cikel participativnega proračuna do danes izvedlo 66 občin, kar pomeni pomembno rast v primerjavi s prejšnjim mandatom, ko je to prakso izvajalo 36 občin. V prejšnjem mandatu je obljubo izpolnilo 24 od 56 županov.

Inštitut je ob tem ponovno opozoril, da je za razumevanje in širitev teh praks ključno tudi spremljanje in nadzor nad izpolnjevanjem predvolilnih obljub. Obiskovalci si lahko na spletni strani kampanje Kje je participativni proračun? ogledajo interaktivni zemljevid, ki prikazuje, kateri župani so obljubo držali, kje participativni proračun že poteka in kje občine o tem še ne razmišljajo.

Na Inštitutu opozarjajo, da je potencial tega demokratičnega orodja še vedno premalo izkoriščen in da si je treba še naprej prizadevati za širšo uporabo ter za vključitev občanov v vse faze odločanja o porabi javnih sredstev.