Na posvetu podprli idejo o Znanstveno-raziskovalnem središču Gorenjske

Na današnjem posvetu o Znanstveno-raziskovalnem središču Gorenjske, ki ga je v Naklem pripravil tamkajšnji župan in državni svetnik Ivan Meglič, so se sodelujoči strinjali, da bi ustanovitev takšnega središča pripomogla k hitrejšemu in uspešnejšemu odzivanju na prihodnje izzive regije. Zato so oblikovali iniciativni odbor za uresničitev pobude.

Na posvetu podprli idejo o Znanstveno-raziskovalnem središču Gorenjske

Kot je pojasnil Meglič, je gorenjska regija v preteklosti veljala za vodilno na številnih področjih. "Danes žal z zaskrbljenostjo opažamo, da razvojno stagniramo, morda celo nazadujemo," je v vabilu na uvodni sestanek za ustanovitev Znanstveno-raziskovalnega središča Gorenjske (ZRSG) zapisal Meglič in izpostavil, da Gorenjsko prehitevajo regije, ki imajo znanstveno-raziskovalna središča, kot sta Dolenjska in Prekmurje.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki je tudi sam z Gorenjske, je povzel podatke Statističnega urada RS, ki kažejo, da je kljub velikemu številu podjetij in ugodni izobrazbeni sestavi prebivalstva, kazalnike za Gorenjsko še mogoče izboljšati. Med možnimi rešitvami se pojavlja ideja o ustanovitvi platforme, ki bi pospeševala povezovanje gospodarstva z ostalimi deležniki in pripomogla k usmerjanju razvoja novih kadrov, so po posvetu sporočili iz Državnega sveta.

Med pomembnimi ukrepi, h katerim bi lahko prispeval ZRSG, je Lotrič naštel ustvarjanje boljših pogojev za mala in srednje velika inovativna podjetja, prizadevanja za medsektorsko sodelovanje, izboljšanje koriščenja evropskih sredstev in sodelovanje strokovnjakov z različnih področij.

ZRSG bi bil usmerjen tudi v prenos znanj, izkušenj in tehnologij, skupne raziskovalne projekte, izobraževanje in usposabljanje, svetovanje in ekspertize, inovacije in startupe ter v ekologijo in varovanje okolja.

"Znanstveno-raziskovalno središče Gorenjske mora povezati nosilce razvoja v regiji. Biti mora subjekt sodelovanja, ki bo vključil višje in visoke šole, fakultete, medpodjetniške izobraževalne centre, podjetniški inkubator ter druge iniciative, ki že delujejo in zasledujejo podobne cilje. Tako središče je lahko vezivo in aktivni promotor sodelovanja med vsemi institucijami in deležniki," je dejal Lotrič in kot primer dobre prakse navedel Rudolfovo - znanstveno in tehnološko središče Novo mesto.

Direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu Franci Demšar je izpostavil, da je z razen redkimi izjemami raziskovanje centralizirano v Ljubljani. Za ustanovitev znanstvenega središča so ključni dejavniki, kot sta raziskovalno delo, znanstvena odličnost in sposobnost sodelovati z gospodarstvom.

Meglič je na današnjem posvetu pozdravil velik odziv izobraževalnega sektorja in izrazil pričakovanje, da mu bo sledilo tudi gospodarstvo, ki bi takšno središče najbolj potrebovalo.

Udeleženci so se strinjali, da bo razvoj Gorenjske v prihodnje močno odvisen od sposobnosti odzivanja in prilagajanja regije na trende in izzive v globalnem okolju, med katerimi so zlasti demografske spremembe, pritiski na ekosisteme, tekma za vire in nujnost gospodarskega razvoja.

K hitrejšemu in uspešnejšemu odzivanju na izzive bi po mnenju prisotnih zagotovo pripomogel tudi ZRSG, ki bi Gorenjski dal novo upanje. Ob koncu srečanja je bila zato potrjena delovna skupina oziroma iniciativni odbor, ki bo formalno nadaljevala aktivnosti v smeri, da ZRSG zaživi.

Image

KONTAKT
urednistvo@adriainfo.si

T: 070 44 11 41

 

 

 

UREDNIŠTVO:
urednistvo@adriainfo.si

OGLAŠEVANJE:
oglasi@adriainfo.si

Vesti

Vse vesti
0